Black_Flame napisal/-a:Jst sm se začela, rezat pred, enim mescem, to poskušam skriti, vendar je ena moja sošolka vseeno opazila, in sem se ji zlagala, da me je opraskal morski prašiček (je posumla)na naši šoli, to jemlejo, kot nekaj smešnega in neumnega, zato se bojim, da bi me imeli za neumno,če se to razve! še bolj pa se bojim, da za to izvejo, moji starši, ki zaničuijejo ljudi, ki se režejo. Včasih mi to pomaga, da se zbudim, da se počutm malo bolj ˝alive˝ . navzven kažem dobro voljo in tudi v osnovi sem bolj na free, ampak , če se ne zarežem, postanem slabe volje, vse me skrbi in začnem se obremenjevati, kar nekam tesnobno se počutim. Nevem niti zakaj to delam, vse se je začelo zaradi slabih odnosov v družini in nočnih, mor zaradi katerih me včasih grabi panika, potem se pa grem porezat, da se je osvobodim. Zanima me kko vi gledate nato, kakšni se vam zdijo ljudje, ki to počnejo? jim lahko še vedno rečejo normalni? meni se to ne zdi tak velik problem, se pa bojim, kaj bodo rekli drugi in kako bi razočarala ljudi ki so mi blizu. Zakaj te potem vsi obravnavajo, kot nekega izmečka?
V bistvu je problem tvojega rezanja v tvojih domačih družinskih razmerah. Dobro bi bilo vedeti, kakšne so tvoje razmere doma. Rezanje ni nedolžna zadeva, saj roko že na nek način dvigneš nad samega sebe. Naslednja stopnja je lahko samomor. Priporočam strokovno psihološko (pudarjam, da psihološko in ne psihiatrično) pomoč.