Najbolj me prizadane smrt.
Hm...mene nobena smrt do sedaj še ni prizadela. Tudi sam vem, da bom slej ko prej umrl. Ampak tako je. Tega žal ne bo nihče nikoli spremenil. Smrt je, kakor rojstvo, nekaj najbolj življenjskega. Ali kakor pravi Pridigar v Svetem Pismu:
1 Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom:
2 Je čas rojevanja in čas umiranja,
čas sajenja in čas ruvanja nasada.
3 Je čas pobijanja in čas zdravljenja,
čas podiranja in čas zidanja.
4 Je čas jokanja in čas smejanja,
čas žalovanja in čas plesanja.
5 Je čas zametavanja biserov in čas zbiranja biserov,
čas objemanja in čas odtegovanja objemanju.
6 Je čas pridobivanja in čas zapravljanja,
čas hranjenja in čas zametavanja.
7 Je čas paranja in čas šivanja,
čas molčanja in čas govorjenja.
8 Je čas ljubezni in čas sovraštva,
čas vojne in čas miru.
in dalje:
Kajti usoda ljudi je usoda živali, isto usodo imajo: kakor te umrejo, tako umrejo oni, vsi imajo isti dih življenja, človek nima prednosti pred živino, kajti vse je nečimrnost. 20 Vse gre v isti kraj: vse je nastalo iz prahu in vse se vrača v prah.
Apostol Pavel pa pravi Korinčanom:
Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?
Smrt zame ne more biti nekaj žalostnega. Enostavno ne!