delusional napisal/-a:hmmm, v bistvu sem si potem jst želela druge, boljše veze....
in naslednja (krajša), je bila drugačna... ni blo ljubosumja, omejevanja, klicarjenja, nezaupnja, pozornosti... vsaj z njegove strani... še seksa je blo manj....in seveda tudi to meni ni štimalo, in sem potem pač ugotovila, da sem tukaj zaljubljena samo jst, tip pa se že 7 let joče za bivšo...
potem je tu še nek tretji, ki mu je glavni smisel lajfa, si nabit čimvečjo cifro... hmmm
Torej privlačiš same napačne fantiče? Nočem zveneti nesramno, ampak morda je problem v tebi. Če neko iskanje zveze postane patološko in vedno končaš pri enakem vzorcu, potem se je pametno zamisliti zakaj je tako, se samoanalizirati in prekiniti ta krog.
Jaz mislim da ni toliko pomembno kdaj se znoriš, niti tak daleč da se znoriš. Ko imaš ob sebi osebo, s katero si res srečen in si z njo predstavljaš celo življenje, potem nimaš več potrebe se zdivjati ali karkoli, ker prvič nočeš ogroziti zveze in drugič to sploh ni več nobena želja. Ko pa ugotoviš, da partner ni pravi zate, pa se seveda pojavi želja po raziskovanju, hočeš preizkusiti čim več, se znoreti in biti samski.
. Vmes pride obdobje, ko se za kak mesec malo umirim (včasih malo dlje), postavim v ospredje npr. jebače ali si omislim partnerja, pa se naveličam in nadaljujem svoje svobodnjaško življenje naprej 
.
.
torej med dvema resnima. po prvi resni zvezi mi je vse skupaj dopizdilo, potem sem pa imela dovolj 'norenja'.
