Jokam pa sploh ne vem zakaj

[jerry444]

Uf mene pa tudi zadnje nekaj dni drži,da bi jokal,danes se nisem mogel zadržati in sem se zjokal,pa še res je,kot pravijo da to pomaga.Se mi zdi,da se telo nekako očisti neugodnih in negativnih čustev,katera so se kopičila v moji duši zadnje čase,pa sploh ne vem zakaj,zunaj je pomlad,lepo vreme,vse je v najlepšem redu,jaz pa sem v nekakšni depri.

Morda je kriva pomlad,eni se fino poparčkani,drugi pa jih opazujemo in si mislimo,da bi lahko kaj kmalu našli pravo osebo,s katero bi se dobro počutili.

Je pa jok zagotovo koristen,sploh če si zraven predvajaš vedno znova in znova kak romantičen komad,ki ti je všeč,solze kar same lijejo po licih kot niagarski slapovi,kaka ironija.

[Marcela123]

ke olajšaj si dušo in joči, joči in joči. Zakaj pa ne, če se ti joče, joči


Je možno da si nazadovoljna s sabo, imaš kakšne težave?? Pa pride potem stanje joka kar tako enkrat sred dneva na plan in začneš solze spuščat.

Čeprav če dobr pomislim, če se ti to dogaja velikokrat, skoraj vsak dan, se mi zdi pa že malo čez les.

Predlagam: piši dnevnik. Kdaj jočeš, kako dolgo, kaj je sprožilo tvojo žalost, jok, kaj je tvoj jok umirilo..piši to en čas, potem potegni črto in videla boš kje je tvoj problem...no upam

[*zverinica*]

^^ OT: hehe Marcela, slučajno sm opazla tvoj podpis, da maš narobe napisan...najbrž si mislila Always look on the bright side of life...najbrž te nevestina stran življenja ne zanima preveč

[Marcela123]

he he he he zverinica a eš da maš prav, bom popravla koj k bo možn

hvala za opazko

[isabella]

začni se z nečim ukvarjat, kaj te bo zamotlo. boš vidla, da bo boljše in ne boš več razmišljala preveč. tudi jaz sem imela tako obdobje, sem pa začela pisat dnevnik, pesmi, nastal je mladinski roman... skratka, energijo za jok sem usmerila v bolj koristne stvari, pa še boljše sem se počutla. poskusi, lahko je samo boljše. pa glavo gor, življenje je prekratko, da bi ga prejokala...

malo se nasmej, pa bo vse ok

[kajira]

Je pa jok zagotovo koristen,sploh če si zraven predvajaš vedno znova in znova kak romantičen komad,ki ti je všeč,solze kar same lijejo po licih kot niagarski slapovi,kaka ironija.

to ni koristno. poslušanje romantične glasbe ti paše, ker si takrat v kvazi depresivnem, mazohističnem razpoloženju. koristno bi recimo bilo, če bi namesto jokanja ob osladnih besedilih šel ven laufat.

[Nita*]

jaz isto pogosto jočem iz neznanega razloga pa sploh ne poslušam balad pa tega. in pol se uležem na posteljo in se pokrijem z odejo pa jočem. pa še slabe volje sem zadnje čase vedno

[Aloha]

Hja, jebiga, enim nam pa jok dejansko korist.

Js sm lep primerek, k si ob trenutkih bl resnega "stanja" žalosti rola najbl ubijalsko souzave komade, gleda najbl žalostne fotke in (ne)hote povleče na plano še usa stara čustva, k so bla do tistga momenta potlačena nekam tja dol ...
In jokam, resnično jokam, dokler mam moč in "municijo", ko ne gre več, se "streznem", grem pod leden tuš in živim naprej.

Mi pomaga, da se "spraznem", nekak se z jokom razbremenim in osvobodim use, kar se nabira u men, če pa bi mogla to zadrževat, se delat močnejšo in trdnejšo kot sm, bi trpela dost bol.

[Josephina]

Jaz tud velikkrat jokam in mi je pol dejansko lazje. Pa se hitr me stvari spravjo v jok - ksn film, tragedija, spomini, slovo..

[mateyaa]

Tut jaz ful veliko jokam vsak dogodek me spravi v jok.. Al zarad sreče, al pa žalosti včasih mi gre to na živce pa si ne moram pomagat, kr jočem

[freaky]

Js sm lep primerek, k si ob trenutkih bl resnega "stanja" žalosti rola najbl ubijalsko souzave komade, gleda najbl žalostne fotke in (ne)hote povleče na plano še usa stara čustva, k so bla do tistga momenta potlačena nekam tja dol ...
In jokam, resnično jokam, dokler mam moč in "municijo", ko ne gre več, se "streznem", grem pod leden tuš in živim naprej.

Pri men je čist enak. Jokam dokler ne zmanka solz in nism čist zabuhla v obraz. Sledi še dolg sprehod z muziko v ušesih in sm popolnoma prerojena.

[ryu10kyu]

Js sm lep primerek, k si ob trenutkih bl resnega "stanja" žalosti rola najbl ubijalsko souzave komade, gleda najbl žalostne fotke in (ne)hote povleče na plano še usa stara čustva, k so bla do tistga momenta potlačena nekam tja dol ...
In jokam, resnično jokam, dokler mam moč in "municijo", ko ne gre več, se "streznem", grem pod leden tuš in živim naprej.

Pri men je čist enak. Jokam dokler ne zmanka solz in nism čist zabuhla v obraz. Sledi še dolg sprehod z muziko v ušesih in sm popolnoma prerojena.

Moški pa v sebi držijo...potem pa po parih letih se modelu scufa in celo familjo pobije...mislim da je bolje se zjutraj ves zabuhel zbuditi in dehidriran...kakor pa v sebi tlačiti

[Ann*]

mhm mene tud učasih kr neki prime k se kr morš zjokat po k to sprauš iz sebe je pa bolš

[Leyla_]

jok je vedno posledica česa. res, velikokrat jočemo, kr nam je hudo, pa sploh ne vemo za kaj točno. vendar jok pomaga.
jaz ne jočem veliko, se pa včasih zgodi, da mi je kar tako hudo, da bi se kar zjokala, da me najmanjša stvar spravi v jok. potem vse pošljem nekam, se zaprem med 4 stene in jočem, se tresem in jočem. in je bolje. naenkrat se svet zdi lepši, nič ni več tako težko. si zastavim nekaj ciljev, najdem motivacijo. to vedno deluje
jok je najboljše zdravilo

[kajira]

jst pa jokam za vsako malenkost, odkar jemljem KT.