Boris napisal/-a:Poglejmo si Stewiev odziv na filmček, v katerem dve ženski pijeta iz iste skodelice. Kaj vse je temu pripisal, kakšni občutki so ga navdajali?
.
ni fora v tem da dve ženski pijeta iz iste skodelice.



Boris napisal/-a:Poglejmo si Stewiev odziv na filmček, v katerem dve ženski pijeta iz iste skodelice. Kaj vse je temu pripisal, kakšni občutki so ga navdajali?
.
Boris napisal/-a:kaj pa rasizem? se ti rasizem gabi? pa rasisti? pa ljudje s predsodki o ljudeh?
http://www.protidiskriminaciji.si/index.php?option=com_content&task=view&id=84&Itemid=75 napisal/-a:Je moč stereotipe in predsodke do določenih skupin ljudi preseči z osebnimi izkušnjami ter stiki s pripadniki teh skupin?
Adorno nas svari pred takim udobnim pogledom na problematiko in nas opozarja, da se predsodki hranijo z globoko potlačenimi nezavednimi viri, zato takih popačenj ni mogoče popraviti zgolj s tem, da dobro pogledamo. Za predsodke je posebej pomembna prav čustvena komponenta, ki jim daje potrebno »duševno energijo« in ton ter služi posameznikom in skupinam kot projekcija in racionalizacija lastnih bolečin, strahov in neuspehov (povzeto po Ule, 2004).
http://www.protidiskriminaciji.si/index.php?option=com_content&task=view&id=22&Itemid=58 napisal/-a:Diskriminacija pomeni neenako obravnavanje posameznika, posameznice ali skupine v primerjavi z drugimi osebami ali skupinami ljudi na podlagi osebnih okoliščin, kot so spol, starost, rasa, nacionalnost, versko prepričanje, zdravstveno stanje oz. invalidnost, spolna usmerjenost, izobrazba, gmotno stanje ali družbeni položaj.
Diskriminacije razlikuje, izključuje in omejuje posameznike ali skupine ter jim odreka enake možnosti. Takšna dejanja predstavljajo kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin in so ne glede na to, ali so povzročena namerno ali nenamerno, protizakonita. Vse države članice Evropske unije imajo dobro razvito zakonodajo in organe za preprečevanje raznih oblik diskriminacije. Njihove ureditve temeljijo na načelih in normah, ki jih z zakonodajo in drugimi besedili uvaja Evropska unija.
Verjetno ne obstaja noben primer, ko diskriminacija ne bi bila destruktivna in zavirajoča, saj vsebuje visok potencial nestabilnosti ter tveganja za razvoj konfliktov. Pogled prek meja Evrope razkrije, da je v najrevnejših državah sveta rasna diskriminacija zelo pogost vzrok oboroženih konfliktov. Nikakor pa ni potrebno iti tako daleč. Napetosti, ki govorijo o konfliktnem odnosu do manjšin, verskih skupnosti in drugače spolno usmerjenih so tudi v evropski družbi še vedno močno prisotne. Rasistično nasilje in kazniva dejanja, kot ugotavlja Agencija Evropske unije za temeljne pravice v svojem poročilu za leto 2005, ostajajo stalen problem v državah članicah EU, pri čemer je treba vedeti, da se pojavljajo tudi v prikritih oblikah, ki jih uradni podatki ne zabeležijo. Poročila iz leta 2005 prav tako kažejo, da je stopnja brezposelnosti manjšin in imigrantov v nekaterih evropskih državah bistveno višja od stopnje večinskega prebivalstva, kar nakazuje na neenakosti pri dostopu do trga dela.
Podlaga za diskriminacijo je diskriminatorna osnova. To je osebna okoliščina, lastnost ali stanje posameznika ali skupine ljudi, na podlagi katere se vzpostavi negativno razlikovanje v razmerju do tistih, ki te osnove nimajo. Med osebne okoliščine, ki so najpogosteje podlaga za nastanek diskriminacije, sodijo naslednji dejavniki:
*spol (moški, ženske, transspolni ljudje - tisti, ki živijo z identiteto drugega spola, vendar ne razmišljajo o operaciji spolnih organov),
*narodna in etnična pripadnost,
*versko ali drugo prepričanje,
*invalidnost (delna ali popolna okvara fizičnih ali mentalnih funkcij),
*starost (individualna starost človeka),
*spolna usmerjenost (heteroseksualnost, biseksualnost, homoseksualnost).
Koda: Izberi vse
Ste proti homoseksualnosti?
Da 11% [ 14 ]
Ne 72% [ 87 ]
Mi je vseeno 15% [ 19 ]
Skupaj glasov : 120
Vzroki za nastanek diskriminacije so socialne in ekonomske narave, pogosto pa so povezani še s psihološkimi travmami ter raznovrstnimi predsodki. Odprava diskriminacije je zato dolgoročen in večplasten projekt, ki ne zajema zgolj dobro začrtane politike ter razpoložljivih pravnih instrumentov. Spremembe morajo potekati na kulturnem, ekonomskem, socialnem in drugih področjih ob ustrezni podpori vzgoje in izobraževanja mladine in prebivalstva nasploh