Razmišljate kdaj, da bi ga zapustile?
preveč različni interesi in nezmožnost sklepanja kompromisov. težko je tko žvet.ko se ujameva v rutino, razmišljam o tem... ko greva kam na izlet in je on dobre volje in se ne kregava, se mam ful lepo... o tem mu povem, povem, kaj bi rada spremenila v najini zvezi, ampak sej vsi vemo da človeka spreminjat se ne da. se mi zdi, da vse skupaj že malo vpliva na zvezo, vsaj kar se mene tiče, mi ni več tako lepo kot včasih... sej ga pogrešam skos, ampak ko se spomnim kako se bova spet kregala in kako bo dan enak dnevu, me mine, da bi šla k njemu. sem žalostna, da je tako ampak mam še upanje, da se kej spremeni.
Na začetku sem se trudila razmišljat neki v tej smeri, hvalabogu pa me je kolegica prepričala v nasprotno. Nisem bila navajena imet fanta in mi je vse morilo - od pisanja sms-ov, do pogovarjanja po telefonu, da o tem da se mi ni dal dobit z njim sploh ne govorim. 
Zdej lahko samo rečem, da bi mi bilo lahko hudičevo žal če bi ga takrat pustila. 
Zdej lahko samo rečem, da bi mi bilo lahko hudičevo žal če bi ga takrat pustila. -
_~**SaaŠii**~_
- Sramežljivka
- Prispevkov: 77
- Pridružen: 23. Apr. 2008 18:47
- Kraj: Ljubljana
-
*daddy's girl*
- Komunikatorka
- Prispevkov: 209
- Pridružen: 15. Feb. 2007 18:30
punkie_ napisal/-a:ko se ujameva v rutino, razmišljam o tem... ko greva kam na izlet in je on dobre volje in se ne kregava, se mam ful lepo... o tem mu povem, povem, kaj bi rada spremenila v najini zvezi, ampak sej vsi vemo da človeka spreminjat se ne da. se mi zdi, da vse skupaj že malo vpliva na zvezo, vsaj kar se mene tiče, mi ni več tako lepo kot včasih... sej ga pogrešam skos, ampak ko se spomnim kako se bova spet kregala in kako bo dan enak dnevu, me mine, da bi šla k njemu. sem žalostna, da je tako ampak mam še upanje, da se kej spremeni.
Pr men je čist enak...pa sva pred kratkim mela ful dolg pogovor, pa sm mu use povedala. Ampak mi gre na živce, ker se neki zmenva, pa bo čez dva dni spet use po starem. In potem lahko spet ''zatežim'' in se bo kujau do konca.
Ampak se ljubiva kljub vsemu. Čeprou me na vsake tok cajta res prime, da bi sam rekla adijo.
Ja,itak da. Men ni problem se ne videt tolk pa tolk časa, pa ne seksat tok pa tok časa....Pa ne vem. Tud ne grem z nekim hudim navdušenjem do njega, enostavno mi mori neki njihova bajta...Ne počutim se domače....Sam se ne kregava skor nič pa tko,je kr ok...Tko da ne vem.Sm se kr sprjaznla s tem da bo to to.Se mi ne da drugih okol iskat al pa sama bit (čeprav včasih si res želim bit sama) ker vem da se bom spet preveč osamljeno počutila. Si pa ne predstavljam it živet z njim skupi.SPLJOH. Aja skupi sva eno leto.
So pa to obdobja. Sem tole temo prebrala,pa morem rečt da se mi dogajajo scene,katerim ne vem vzroka.Tip me ne tepe,me spoštuje,ima rad,zame nardi več ali manj vse... Ampak včasih se zbudim in se vprašam...."kdo je pa tale tle zraven mene?" al pa me obletavajo misli "raje bi doma gledala TV,se učila,bila sama s sabo"...Mogoče res rabim PREVEČ časa zase...Hkrati pa vem,da bi verjetno v zvezi z vsakim človekom začela tako razmišljat, in zato se vrtim v začaranem krogu,na katerega bom verjetno enrkat pozabila.
Vem le to,da bi znorela,če bi živela z nekom in bi se videla preveč..... Pač res rabim bit sama s sabo.Ogromno.Tako pač je. Vedno bolj se mi tudi zdi da sem samotarski tip človeka,ker ne hodim na kave,nimam prijaeljic,samo eno tono kolegov.Ljudem enostavno ne pustim preveč blizu....
So pa to obdobja. Sem tole temo prebrala,pa morem rečt da se mi dogajajo scene,katerim ne vem vzroka.Tip me ne tepe,me spoštuje,ima rad,zame nardi več ali manj vse... Ampak včasih se zbudim in se vprašam...."kdo je pa tale tle zraven mene?" al pa me obletavajo misli "raje bi doma gledala TV,se učila,bila sama s sabo"...Mogoče res rabim PREVEČ časa zase...Hkrati pa vem,da bi verjetno v zvezi z vsakim človekom začela tako razmišljat, in zato se vrtim v začaranem krogu,na katerega bom verjetno enrkat pozabila.
Vem le to,da bi znorela,če bi živela z nekom in bi se videla preveč..... Pač res rabim bit sama s sabo.Ogromno.Tako pač je. Vedno bolj se mi tudi zdi da sem samotarski tip človeka,ker ne hodim na kave,nimam prijaeljic,samo eno tono kolegov.Ljudem enostavno ne pustim preveč blizu....
kajira napisal/-a:vedno, ko imam pms.
Točno tak odgovor je šel tudi meni skozi glavo, ko sem prebrala naslov teme 
- ravno ta vikend, ker slučajno ni mogel priti do mene, mi je dva dni brzelo po glavi: "Ne, tole ne bo šlo tako naprej... Tole se bo moralo končat. Takoj, ko se bova videla, se bova pogovorila o tem". Yeah right. V ponedeljek niti muksnila nisem o tem, ker sem bila tako presrečna, ko me je držal za roko . Itak tega nikoli sploh ne izrečem... Je samo v moji glavi. Si ne predstavljam življenja brez njega (zaenkrat
).-
_~**SaaŠii**~_
- Sramežljivka
- Prispevkov: 77
- Pridružen: 23. Apr. 2008 18:47
- Kraj: Ljubljana
wmb napisal/-a:_~**SaaŠii**~_ napisal/-a: ja učasih, sam k se pol zamilsm o čem pol si takoj premislm..na trenutke..sam si rečm bo bolš..
hm, jaz pa razmišljam v to smer, ne vem pa ali se bom pravilno odločila?Kaj pa tebe prepriča?
"sam k se pol zamilsm o čem pol si takoj premislm"
mene prepriča to: da pol pomislm kok se mava rada in kaj sva use dala čez in da je to sam en moment (k pomislm na konc),in k me mine pomislm zj bi mi blo žou če bi končala..