Ni absolutne meje. Tako kot naprimer ni absolutnega merila, koliko časa je še normalno na dan preživet za računalnikom. Se pa verjetno kljub temu vsi strinjamo, da ni normalno 19 ur na dan buljit v cosmo forum
Zame niso problem leta kot taka. Je pa res, da se mi zdi milo rečeno čudno, da je tridesetletnik lahko srečen z najstnico.
Madona, če jst že sama pri debi opazim ogromno spremembo v razmišljanju v zadnjih parih letih, pa mi še deset let manjka do tridesetega. In lahko čisto resno rečem, da mi v gimnaziji še na kraj pameti niso padle zadeve, s katerimi se ukvarjam in o njih tuhtam danes. Zato tudi vem, da se takrat ne bi bila sposobna soočat z njimi.
Ne mi potem govorit, da lahko ena petnajstletnica stoji ob strani svojemu fantu, ko ima probleme s službo, ko jemlje stanovanjski kredit in da lahko resno razpravljata o skupnem življenju, otrocih in težavah s prostato (to zadnje je hec).
Če pa njega take zadeve ne zanimajo in je ostal nekje na nivoju osnovnošolca, je pa to druga stvar.