Prava tema zame,sicer zdej že nepomembna ker sva šla širom,ampak vseen. Ko me je moj kam povabu, torej v njegovo družbo nikol nisem hotla it.Na začetku sm šla ene parkrat in sm se držala ko ena limonca

nasplošno nisem tip za velke družbe sploh pa za ljudi, ki se med sabo poznajo že od vrtca. Pa tud način zabavanja mi ni biu všeč in vem da so vsi mislili, kje za vraga je to najdu..nč noče pit, cela fina je..in mene to niti ni tolko motilo, bolj je motilo mojega. In me je skoz prosu naj grem, hotu je pridet z mano, ves je biu ponosen..js mu pa enostavno nisem mogla razložit kok mi je to bedno..ne znam se obnašat v velikih družbah, ne znam se vklopit v družbo, od zneraj se družim s 4 istimi kolegicami in v naši družbi nikol ni blo fantov. In nazadnje k sva se menla je meu ceu čustveni izliv, da kako je on mene prosu naj grem z njim, da kolk bi to njemu pomenlo,pa ko je meu kdo kšno fešto nikol nisem šla, je šu vedno sam in so ga baje neki podjebaval in da so redki fanti k si nonstop želijo puncino družbo, da VEČINA komaj čaka, da se punci ne da in gredo lahko sami. A je to obnašanje res tko napačno in ali je res večina fantov takih?Men ne pomen nč, če on ne bi hotu it z mano v mojo družbo..bi ga razumela..Mami pravi, da je to res lepo, da me je nonstop klicau s sabo od mene pa grdo, ker sm marsikdaj rekla da bom šla in sm se zadnji čas premislila..Sm se razpisala,sam ko sm vidla to temo sem bila ful vesela,da nisem edina s takim problemom.