Koprski kajtar Toni Vodišek je poskrbel, da smo pred televizijskimi zasloni močno stiskali pesti, ko se je boril za olimpijsko odličje. Pokazal je, da je iz pravega testa, in v svetovni konkurenci osvojil olimpijsko srebro. Čas je, da spoznamo tudi njegovo drugo plat. Za Cosmopolitan si je vzel 5 minut.
Nimava veliko časa, zato hitro začniva. Kaj je bila prva stvar, ki si jo naredil, ko si prišel domov?
Užival v sprejemu, ki so mi ga pripravili najbližji.
Kako si preživel poletje?
Uh, zelo delovno. Bilo je stresno, napeto, polno pričakovanja, a obenem lahko rečem najboljše poletje do zdaj. Vemo, formula kite je bila na olimpijskih igrah prvič, takoj mi je za Slovenijo uspelo osvojiti odličje. Sanje so se na koncu uresničile. Kar pa hkrati pomeni, da smo zdaj še bolj lačni dela in doseganje novih ciljev, saj smo dokazali, da se vse da.
Marsikdo je šele po tvojem uspehu izvedel za disciplino jadranja formula kite. Si ponosen, da ravno zaradi tebe zdaj več ljudi pozna ta šport?
Vsekakor. Sploh zato, ker gre za res čudovit šport, s katerim se lahko ukvarjaš kjerkoli. Potrebuješ samo morje in veter. Startaš lahko dobesedno s plaže.
Katere lastnosti mora imeti profesionalen športnik?
Veliko željo, vztrajnost, ljubezen do športa, s katerim se ukvarja. Tako kot pri vsakem poklicu – če si vztrajen, če res nekaj delaš z ljubeznijo, potem greš lahko čez vse prepreke in dosežeš cilje.
Kaj počneš, ko ne treniraš?
Rad potujem, težko me najdete na enem mestu. Prosti čas, ki ga imam na voljo, želim čim bolje izkoristiti. Najsi bo to za delo doma v družinskem hotelu, druženje s prijatelji, počitnice, kakšne adrenalinske aktivnosti, karkoli že.
Prihajaš iz hotelirske družine. Te lahko ravno tam najdemo, ko nisi na morju
Obstaja verjetnost, da vam kavo skuha človek, ki je osvojil olimpijsko medaljo. Morda se sliši bizarno, a tako je. Mislim, da nikoli ne smemo pozabiti, od kod prihajamo. Brez družine zagotovo ne bi bil tu, kjer sem, in hotelirska dejavnost in je nekaj, s čimer sem odraščal. In ne vidim razloga, zakaj ne bi v Hotelu Vodišek ali novem Hotelu Capris-Capodistria priskočil na pomoč, ko imam za to čas.
Imaš svoj najljubši kotiček v Kopru?
Seveda ga imam. Je pa res, da če ga izdam, potem ni več samo moj, zato bomo na razkritje še počakali!
Zaupaj nam nekaj o sebi, česar ne ve veliko ljudi.
Veliko ljudi ne ve, da me navdušujejo adrenalinski športi – od skakanja s padalom do vožnje na deski po vodi 80 km/h, pa tudi deskanje in kajtanje na snegu. Marsikdo pravi, da sem norec, ampak v vsem izjemno uživam. Sicer pa šport je nekaj, s čimer sem se ukvarjal od malega. Med drugim, verjeli ali ne, tudi z vaterpolom.
S katerimi besedami te največkrat opišejo prijatelji?
Sem ‘fant s plaže’, vesel, nasmejan in delaven.
Vemo, da je Toni zaljubljen v Niko. Kaj so bile Nikine prve besede, ko si osvojil olimpijsko medaljo?
Nika mi je dejala, da je ponosna name in na vse, kar mi je uspelo. Moram priznati, da sem bil po osvojeni medalji v tistem prvem trenutku celo razočaran, ker ta ni zlata. Ampak v trenutku, ko sem prišel iz vode, ko sem videl Niko, mamo in očeta ter vse preostale navijače, sem se zavedal, kako velika stvar je olimpijska medalja. Za Slovenijo, za slovensko jadranje, zame. V bistvu so mi oni dali vedeti, da je okej. Da ni potrebe, da bi jokal za zlato medaljo. In za to ‘instant’ tolažbo oziroma drugo perspektivo sem hvaležen.
Kam si shranil svojo olimpijsko medaljo?
Na varno.
Kateri je tvoj največji dosežek v življenju? Tokrat ne bodi omejen le na svojo kariero in dajva olimpijsko srebro na stran.
Da imam ob sebi ljudi, ki jim zaupam, s katerimi rad delam in s katerimi lahko gradim tudi v prihodnje. Če osvojimo tisoč medalj, pa tega veselja oziroma čustev nimamo zares s kom deliti, kje je sploh smisel. Res sem hvaležen za to, saj to dela vsak dan lepši in boljši.
Kakšni so tvoji načrti za naprej?
Medaljo iz Pariza jemljem kot motivacijo in hkrati potrditev, da delam prav. In da delo, čeprav z nižjim proračunom in kakšnim primanjkljajem v primerjavi s konkurenco, obrodi sadove. Vsaka naslednja tekma je torej nov izziv. Ne skrivam pa tudi želje, da se čez štiri leta v Los Angelesu borim za še bolj svetlečo medaljo.
Novo na Metroplay: "Oglaševalci imamo ogromno odgovornost do jezika!" | Medeja Kraševec Žnidarec
