Čedalje več turistov se odpravlja v Azijo, ki postaja priljubljena tudi v krogu naših domačih estradnikov. Lepotica Tina Gaber je s fantom Klemnom Tajsko izbrala za zadnje potovanje, ki sta ga preživela nadvse zanimivo. Njen dragi pa ji je pripravil tudi posebno presenečenje ...
Azija je že nekaj časa priljubljena turistična destinacija. Kako je pritegnila vas, da ste se odločili za potovanje?
Prepotovala sem že veliko sveta, a me je pot redko zanesla proti vzhodu. Že nekaj let sem si zelo želela raziskati kakšen košček te največje celine na svetu.
Želela sem prileteti v Bangkok in doživeti kulturni šok, preizkusiti kanček njihovih navad, vere, načina življenja, odnosa do sočloveka, živali - preden jih dokončno pokosijo vrednote zahodne potrošniške družbe.
Sanjala sem tudi o krasnih plažah Vietnama, npr. lepotah Phu Quoca, Halong Baya itd., seveda pa ne bi izpustila niti Kambodže. Želela sem si doživeti avanturo, raziskovati, se znajti v neznanem - in točno tako je tudi bilo.
Nekaj dni ste bili v Bangkoku. Kako ste doživeli to večmilijonsko mesto?
V načrtu sem imela tam ostati dan, dva. Mislila sem, da me bosta mestni kaos in mravljišče ljudi kmalu pognala novim krajem naproti. Vendar sem presenetljivo tam čutila v sebi neki mir.
Mesto je bilo morda nekoliko bolj umirjeno zaradi žalovanja, saj je oktobra umrl priljubljen tajski kralj, monarh z najdaljšim stažem. Na prestolu je bil kar 70 let in na vsakem koraku sta se čutila njihova ljubeča pripadnost temu kralju in izjemno spoštovanje.
Hkrati mesto ponuja ogromno zanimivosti in naravnost uživam, ko sem ‘izgubljena’ v času in kraju na drugem koncu sveta. Slednji je tako raznovrsten in ponuja ogromno doživetij. Mislim pa, da mi bo najbolj v spominu vseeno ostal ‘floating market’ oziroma tržnica na vodi.
Nikoli ne bom pozabila čolnička, ki me je peljal po dolgi ozki reki med ‘gozdom’ krasnih visokih palm, od ‘štanta’ do ‘štanta’, tam pa so ljudje prodajali vse mogoče, z nogami do kolen v vodi. In v tisti reki, v katero si jaz ne bi upala pomočiti niti noge, so se celo kopali otroci.
Kakšno so se vam zdeli Tajci in ali vas je dežela prepričala, da bi se še vrnili?
Če že moram izbirati, so me veliko bolj navdušili Filipinci. Zdeli so se mi veliko bolj odprti, in ko sem se pogovarjala z njimi, se mi je zdelo, kot da sem srečala nekoga od naših, tako domače. Pa tudi angleško so odlično govorili, da ne govorim, kako lep narod so, še posebej ženske.
Na splošno mislim, da sem se zaljubila v Filipine, sanjski so.
Rada odkrivam nove dežele, in ko enkrat izkusim svoje, se sprva kot majhen otrok veselim odhoda v našo najlepšo Slovenijo k domačim, potem pa začnem sanjati o novih destinacijah, zato se načeloma v že obiskana mesta vsaj nekaj let ne vračam.
Veliko lepše se mi je tja vrniti po več letih in obujati spomine na občutke. Tako ali tako so zame čar potovanja občutki, ki jih doživim. Lepe plaže in palme so marsikje, neko notranje doživetje pa je tisto, po čemer hrepenim.
Se vam je zgodila tudi kakšna ‘luštna’ dogodivščina? Kaj vse sta počela, kaj sta si ogledala in kako je bilo?
Potapljanje, letenje s padalom, skok s skakalnice, rikša, slap, ‘floating market’. Vse se je začelo z izgubljeno denarnico in telefonom, ki sta se čudežno našla!
Nadaljevalo se je v Dubaju, kjer sva spremljala najin ‘connection flight’ in čakala na naslednji let, vmes so sporočili spremembo izhodnih vrat, česar nisva slišala, tako da sva po neverjetni sreči slučajno šla preverit na glavni zaslon lete in izhode ter opazila, da je prestavljen na čisto drugo stran letališča z dopisom, 36 minut hoje, let pa je bil čez 15 minut!
Tekla sem tako, kot še v osnovni šoli na krosu nisem, ne vem, kako nama je uspelo, ker sva šla skozi množico ljudi z ročno potovalko, dvigala, letališke vlake, vse mogoče, dva kilometra do vrat naju je rešilo notranje vozilo, ki naju je pobralo in peljalo do letala.
Vmes sva poslušala, kako naju kličejo kot zadnja potnika. (smeh) Kot v filmu se nama je odvijalo, napeto in na koncu sva tik pred letom ujela in skočila na letalo, noro!
Prvo noč, ko sva prispela v Bangkok, sva se odločila, da si malo oddahneva, in obiskala najvišjo restavracijo in bar, ki je v 64. nadstropju Lebua Sky Bar, kjer so snemali odlomek filma Hangover.
To je pustilo prav poseben vtis, saj je razgled na celotno mesto neverjeten.
Prav tako je bilo super presenečenje, ki mi ga je Klemen pripravil, saj nisem videla in vedela, v kateri hotel greva, prav tako za večerjo prvi dan, kaj in kako me čaka.
Vsem priporočam hotel Avani Riverside ob reki, saj imajo na vrhu odprt bazen s pogledom na celotno mesto, tako da sem doživela mesto v nočni in dnevni izvedbi iz zraka.
Kot neka atrakcija pa so bili še različni šovi ter različne odprte tržnice s hrano in tekstilom. Na Ko Changu, najini naslednji destinaciji, me je čakala prava čarobna hiška ob morju z gugalnico na viseči palmi nad plažo, tam sem za trenutek kar obstala, saj je bilo kot v filmu.
Na tem otoku sva najela motor in obiskala najlepši naravni slap, odmaknjen v gozdu znotraj otoka, najvišjo razgledno točko na otoku, ribiško vas, tržnico nad morjem, spoznala sva življenje domačinov, različne rituale, čarobne bele peščene plaže, slone v turističnem ujetništvu, ki sem jih samo nahranila, saj so čakali na turiste v svojih boksih - žalostno - na 20-centimetrskih verigah, in se naužila sveže obranega kokosa s palm.
No, neki večer me je spet čakalo presenečenje, saj je Klemen, ne da bi vedela, uredil mizico in večerjo na plaži pred najino hiško, tako da sem imela pravi občutek svobode in veselja.
Nato ste šli na Filipine. Kako je bilo tam?
Tudi otok Boracay velja za enega najlepših otočkov na Filipinih s kristalno čisto vodo. Tam sva si ogledala Crystal Cave, naravno narejeno jamo pod površjem v notranjosti otoka.
Preizkusila sva turistično skakalnico za skoke v vodo, letela sva tudi v tandemu s padalom, se potapljala in opazovala koralne grebene in življenje pod vodo, snorklala, se igrala na plaži z majhnimi otroki, ki so nama naredili pravi grad iz mivke na plaži z najinimi imeni.
Povsod sem se počutila res varno, spoznala krasne, prijazne ljudi, videla čudesa narave in pravo živalsko kraljestvo.
Ko si skoraj na drugem koncu sveta, imaš občutek, da je naša zemljica tako mala, da je vse to en naš ljubi planet, ki skriva nešteto krasot, ki nam jih je podarila mati narava. Komaj čakam naslednje potovanje!
Napisala: MIMA (za Story)
Fotografije: osebni arhiv/instagram.com/tina_gaber
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
){kind=link}