Čeprav je na videz sladko nedolžna, je v resnici resna poslovna ženska – igralka, pevka, producentka in tudi lastnica spletne strani, na kateri redno objavlja svoje prispevke.
Le kaj bi lahko 32-letnica povedala za revijo, ki je znana po svoji 'imej vse ali nič' strategiji in je poleg tega še polna takšnih in drugačnih seks nasvetov, ki marsikoga spravljajo v zadrego? Marsikaj! Pozabite na njen retro videz in pocukrane poste, ki jih objavlja na svojem blogu – zelo vsestranska je, čeprav ji tega morda nihče ne bi pripisal.
O tem smo se prepričali, ko smo poklicali Jaka Johnsona, njenega soigralca iz serije Novo dekle: "Zooey nikoli ne 'lufta', zelo je posvečena svoji karieri, čeprav mogoče deluje drugače. Ljudje večinoma opazijo, da je simpatična in luštna, kar je vse res, a v resnici počne toliko stvari. Ima svoj glasbeni posel, nominirana je bila za kup nagrad, poleg tega je lastnica zelo obiskane spletne strani in igra glavno vlogo v seriji, ki je na pol v njeni lasti. Jaz jo samo gledam in se učim."
Poleg tega, da je Zoey skoraj dobila nagrado emmy in je producentka TV-serije Novo dekle (vsak ponedeljek zvečer jo lahko spremljaš na programu FoxLife), je tudi polovica benda She & Him in soustanoviteljica spletne strani hellogiggles.com, kmalu pa bo nastopila tudi v predstavi na Broadwayu. S prodorom na gledališke odre je vsestransko talentirana Newyorčanka, ki je igrala v komedijah Škrat in Štoparski vodnik po galaksiji ter do zdaj posnela svoj glasbeni album, osvojila že vse medije. Res občudovanja vredno, pravi tudi Cosmo.
In kakšna je v resnici?
Odkar smo jo spoznali, nam je jasno, zakaj se pol sveta smeji njenim šalam. Med vsemi lokali na Manhattnu je za naše srečanje izbrala prijetno čajnico v West Villageu (torej nobenega koktajla danes!) in si zaželela svoj najljubši čaj v res ogromni skodelici. "Samo tukaj imajo tako velike," nam je pojasnila. "Majhne skodelice za čaj me spravljajo ob pamet."
Njena duhovitost ima zagotovo precej opraviti s tem, da je tako kreativna in uspešna. Poleg tega ni prav nič sramežljiva in rada naravnost pove, kaj ji je všeč in kaj ne. Spletna stran hellogiggles.com, ki jo je lansko leto ustanovila s prijateljicama Molly McAleer in Sophio Rossi, deluje v tem duhu – vse tri bi rade z blogi, ki jih objavljajo, spodbudile svoje bralke, naj si bodo všeč takšne, kot so.
"Začele smo za zabavo," začne pripovedovati Zooey, potem, ko naredi droben požirek iz ogromne skodelice (in čudežno na njenem robu ne pusti nikakršne sledi svoje rdeče šminke), "ampak danes imamo vse tri občutek, da počnemo nekaj velikega – pomagamo drugim mladim ženskam. Če bi sama imela dostop do takšne spletne strani, ko sem bila stara 13, bi se počutila veliko manj samo."
Na strani, na kateri poleg njih treh objavlja še veliko blogerjev, se najde vse – od manikir in lepotnih nasvetov do debat o politiki in resnih življenjskih vprašanjih, vse pa je napisano v res sproščenem duhu, zaradi katerega je stran kmalu po lansiranju postala priljubljena med uporabnicami spleta. "Tudi njihovi komentarji so vedno pozitivni, saj je cela stran takšna," o svojem projektu navdušeno pripoveduje Zooey.
"Spletne strani so polne žolčnih in jeznih komentarjev, to me res utruja. Napadali so tudi nas in sprva sem bila čisto iz sebe. Danes imam bolj trdo kožo, čeprav sem res jezna, ko se kdo spravi na katero od naših 13-letnih blogerk. Ne maram širiti negativne energije, zato je naša stran drugačna. S puncama se res trudimo."
Nepopustljiva je tudi zato, ker se še dobro spominja svojih najstniških let, ko se velikokrat ni počutila dobro v svoji koži. Prav težko verjamemo – oblečena v belo obleko in obuta v balerinke z netki je videti dekliška in šik. Skoraj nemogoče si je predstavljati, da je bila kdaj izgubljena najstnica s težavami, ki jih imajo običajni ljudje.
"Res je bilo hudo," nas je odločena prepričati. "Nič ni težjega od srednje šole. Vse skupaj bi lažje preživela, če bi že prej srečala ljudi, ki mi danes veliko pomenijo," pravi, medtem ko počasi odlaga prazno skode(lic)o na čajno mizico poleg sebe. Med njih spada tudi Mathew Ward, druga polovica benda She & Him, ki sta ga skupaj ustanovila pred tremi leti. "Glasbo pišem že dolgo, a prej v mojem življenju ni bilo nikogar, s komer bi se lahko pogovarjala o njej. Zdaj je tako preprosto – napišem pesem, posnamem demo in ga pošljem Mattu, ki mi takoj pove, kaj misli."
Sprašujemo se, kako ji uspe biti tako vsestranska. Ukvarja se s svojo spletno stranjo, redno tvita (in pri tem še pomisli ne, da bi najela kakšnega od piarovcev, ki bi to počel v njenem imenu), poleg tega pa se resno ukvarja z glasbo, ki zveni tako pristno, da smo navdušeni tudi mi. "Kadar z Mattom snemava, nama je skoraj vedno najbolj všeč prvi ali drugi posnetek," pravi. "Raje vidim, da zveni malo nepopolno, kot pa da je posnetek sicer tehnično brezhiben, a mu manjka čustveni naboj. To je zame prava glasba."
Ljubezenska zgodba, drugič
Ko se je septembra 2009 poročila s pevcem skupine Death Cab for Cutie Benom Gibbardom, je bilo videti, da bosta ostala skupaj za vedno. Res sta bila videti nerazdružljiva in Zooey je še aprila leta 2010 v nekem intervjuju zatrdila: "Seveda verjamem v resnično ljubezen, saj sem vendar poročena!" Lanskoletna novica, da se ločujeta, je bila tako toliko bolj nepričakovana. Kljub temu si nismo mogli kaj, da je ne bi vprašali, ali še vedno verjame v resnično ljubezen. "Absolutno! Prepričana sem, da je ljubezen lahko večna. Moji starši na primer, poročeni so že 40 let, babica in dedek pa sta bila skupaj kar 70 let. Vidite, prihajam iz družine večne ljubezni."
Očitno je, da si jo je Zooey namenila poiskati pri nenavadnih fantih. "Všeč so mi takšni, kot sem jaz. Rada se družim s kreativnimi ljudmi, karkoli že to pomeni," pravi uspešna igralka, pevka, producentka in še marsikaj. Tudi njene prijateljice menijo, da bo težko našla moškega, ki se ji bo lahko postavil ob bok. Sploh ker ne sprejema kompromisov.
"Nikoli se še ni zgodilo, da bi popustila," nam je povedala Sophia Rossi. A Zooey ni niti malo zaskrbljena, saj se zaveda, da je močna ženska z jasnimi cilji. "In moški v resnici hočejo močne ženske," je povedala za konec.
Tekst: Nicole Beland