Iztekajoče se leto bo ameriškemu igralcu, režiserju in pisatelju Ethanu Hawku ostalo v lepem spominu, saj se je znašel med nominiranci za oskarja, poleg tega pa je luč sveta ugledala že njegova četrta knjiga. Glede na to, da je zelo dejaven na najrazličnejših umetniških področjih, pa lahko od njega veliko pričakujemo tudi v prihodnosti.
Kot sramežljivi Todd Anderson v komični drami Društvo mrtvih pesnikov je - čeprav mu je grozila izključitev z elitnega kolidža - stopil na šolsko klop in svojemu profesorju pogumno izkazal hvaležnost za vse, kar je prebudil v njem.
S to vlogo je Ethan Hawke 'davnega' leta 1989 doživel svoj igralski preboj, s fantastično igro pa navdušil tudi najzahtevnejše kritike.
Takrat je bil star komaj 19 let in je prav zaradi vloge Todda po komaj petih mesecih prekinil študij igralstva na univerzi Carnegie Mellon v Pittsburghu.
To pa ni bila njegova prva filmska vloga, na velikem platnu je debitiral že štiri leta prej, ko je v družbi sovrstnika Riverja Phoenixa, s katerim je bil vse do njegove tragične smrti v tesnih prijateljskih stikih, zaigral v družinski pustolovski komediji Explorers.
Od takrat je simpatični igralec posnel številne filme, nekateri med njimi so bili zelo uspešni, drugi pa - resnici na ljubo - nekoliko manj.
Kateri njegov film je postal uspešnica in je napolnil kinematografske blagajne in kateremu to ni uspelo, pa Ethana že kot neizkušenega mladeniča na začetku igralske poti ni ravno pretirano zanimalo.
Zanj je namreč že od nekdaj najpomembnejša umetnost, zato ni nenavadno, da je pogosto briljiral tudi v manjših filmih, kot sta drama Waterland in vojna drama A Midnight Clear, v katerih se je izkazal leta 1992 in ki sta med občinstvom ostali skoraj neopazni.
Z vlogo občutljivega Troya Dyerja, ki ga je ob Winoni Ryder upodobil v komični romantični drami Kruta resničnost, pa je leta 1994 poskrbel, da so filmski navdušenci znova postali pozorni nanj.
Izredno inteligentni igralec se je kmalu po tem filmu posvetil še neki drugi veji umetnosti in leta 1996 je luč sveta ugledal njegov knjižni prvenec, roman The Hottest State: A Novel.
"Hotel sem poskusiti narediti nekaj drugačnega. To je bilo z gotovostjo nekaj najbolj vratolomnega, kar sem storil v svojem življenju,"
je dejal ob izidu knjige, ki je naletela na precej mešane kritike, kar pa zvezdnika ni odvrnilo od nadaljnjega pisanja.
Leta 2002 je na knjižne police prišel njegov drugi roman z naslovom Ash Wednesday: A Novel, ki je med kritiki naletel na boljši odziv kot njegov prvenec in se je celo uvrstil na seznam knjižnih uspešnic slovitega časnika The New York Times.
Aprila 2009 je sledila knjiga The Last Outlaw Poet, ki govori o življenju teksaškega glasbenika, igralca in vojnega veterana Krisa Kristoffersona, prav pred kratkim pa je izšlo še njegovo četrto literarno delo z naslovom Rules for a Knight.
Ob igralstvu in pisanju pa ameriški zvezdnik goji še eno strast - leta 2001 je z dramo Chelsea Walls doživel svoj prvenec v vlogi režiserja.
Film resnici na ljubo ni ravno polnil blagajn, a Ethan se tudi za to ni zmenil: "Nočem ustvarjati smeti samo zato, da bi zaslužil."
Do danes je vsestransko nadarjeni umetnik za kamero ustvaril že štiri filme, med njimi romantično glasbeno dramo The Hottest State, ki je leta 2006 nastala prav po predlogi njegovega knjižnega prvenca.
To pa še ni vse! Slavni Američan ob vsem tem najde dovolj časa za dobrodelno udejstvovanje.
Med drugim podpira ameriško neprofitno organizacijo The Doe Fund, ki pomaga brezdomcem, od leta 2001 pa kot soustanovitelj sklada Young Lions Fiction Award po enemu nadarjenemu pisatelju, mlajšemu od 35 let, za roman ali zbirko kratkih zgodb vsako pomlad podeli denarno nagrado v višini 10 tisoč dolarjev.
In tudi to še ni vse!
Skupaj s kolegi Robertom Seanom Leonardom, Frankom Whaleyjem in Stevom Zahnom je ustanovil neprofitno gledališko skupino Malaparte, katere umetniški vodja je še danes.
Za svoje dejavnosti na več področjih pa ima pripravljeno povsem preprosto pojasnilo: "Razlog za to, da ob igralstvu pišem knjige in počnem druge stvari, se skriva v tem, da ne morem prenašati čakanja na ponudbe za vloge."
Čeprav se je lotil tudi številnih drugih področij (umetniškega) ustvarjanja, pa se o Ethanu še vedno govori tudi kot o igralcu. In to kot o zelo uspešnem filmskem in gledališkem igralcu, ki je bil že dvakrat nominiran za oskarja, a najprestižnejše igralske nagrade na svetu žal ni osvojil.
Nazadnje je bil za oskarja nominiran prav letos, in sicer v kategoriji najboljšega igralca v stranski vlogi. Nominacijo si je prislužil z vlogo Masona starejšega v drami Fantovska leta.
Gre za zares velik projekt, ki se ga je lotil z režiserjem Richardom Linklaterjem, s katerim je sodeloval že večkrat.
Film, ki spremlja fanta med odraščanjem, so snemali kar 12 let!
Glavni zvezdnik tega filma Ellar Coltrane, ki je upodobil Masona, njegovi soigralci in ustvarjalci filma so se dobili prav vsako leto, skupaj preživeli nekaj dni in v tem času snemali.
Potrpežljivost in vztrajnost sta se izplačali, saj je film navdušil kritike in si prislužil kar šest nominacij za oskarja. Ethan zlatega kipca sicer ni odnesel domov, a verjetno je le še vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo.
Če mu ne bo uspelo kot igralcu, pa mu bo morda kot scenaristu, saj je bil tudi v tej vlogi nominiran dvakrat, leta 2005 za romantično dramo Pred mrakom, lani pa za romantično dramo Pred polnočjo. Prav mogoče je torej, da bomo že kmalu slišali stavek: "In oskarja dobi ... Ethan Hawke."
Preden se to zgodi, pa pokukajmo še malo v njegovo zasebno življenje.
Ethan Green Hawke se je dobrodelni delavki Leslie Green in zavarovalniškemu strokovnjaku za preračunavanje rentabilnosti zavarovanj in premij Jamesu Hawku rodil 6. novembra 1970 v Austinu v ameriški zvezni državi Teksas.
Leslie in James sta se zaljubila že v srednji šoli in se po hitrem postopku sprehodila do oltarja.
Ko sta si dahnila usodni 'da', je bila Leslie stara komaj 17 let, že leto dni pozneje, ko sta z možem študirala na univerzi v Austinu, pa je povila Ethana. Ta se za svoje ime lahko zahvali junaku Ethanu Edwardsu, ki ga je leta 1956 v kultnem vesternu Iskalci upodobil ravno tako kultni John Wayne.
Igralstvo mu je bilo torej na neki način položeno v zibko, čeprav sam kariero sprejema bolj kot na posledico svoje velike značajske napake, kot je nekoč pojasnil s kančkom samoironije:
"Vedno sem bil dober le takrat, ko sem se moral pretvarjati, da sem nekdo drug." Ko je bil Ethan star komaj štiri leta, sta se njegova starša ločila.
Po ločitvi ga je vzgajala mama, s katero se je pogosto selil, preden sta se ustalila v New Yorku.
Ko je bil star deset let, pa se je Leslie znova poročila in sledila je selitev v New Jersey, kjer je najprej obiskoval srednjo šolo West Windsor Plainsboro, nato pa še Hun School of Princeton, kjer je leta 1988 tudi maturiral.
Prav v srednji šoli ga je navdihovalo pisanje, zanimati pa ga je začelo tudi igralstvo. Gledališki prvenec je doživel že pri 13 letih, in sicer v šolski produkciji predstave Saint Joan, ki jo je ustvaril dramatik George Bernard Shaw.
Takrat se je nad igro tako navdušil, da je začel obiskovati igralski tečaj v gledališču McCarter, po opravljeni maturi pa je šolanje nadaljeval na že omenjeni univerzi Carnegie Mellon, ki jo je po nekaj mesecih zapustil. Pozneje je dvakrat poskušal študirati angleščino na univerzi New York, a je študij obakrat obesil na klin zaradi filmskih vlog.
Zaradi filmske vloge pa se je tudi sprehodil do oltarja. Leta 1996, med snemanjem znanstvenofantastične drame Gattaca, se je namreč zaljubil v soigralko Umo Thurman, ki ji je 1. maja 1998 dahnil usodni 'da'. Ko sta se poročila, je bilo za igralko in modelom že sedem mesecev nosečnosti.
Osmega julija 1998 je takrat še novopečena zakonca razveselila hčerkica Maya Ray, 15. januarja 2002 pa je na svet prijokal še sinček Levon Roan.
Kmalu po rojstvu drugega otroka pa so se nad njunim zakonom začeli zgrinjati temni oblaki.
Ker je Uma na prizorišču snemanja akcijske kriminalke Ubila bom Billa 1, ki je nastajala pod režijsko taktirko razvpitega Quentina Tarantina, preživljala več časa kot doma, je zvezdniški zakon, ki je bil v očeh številnih ljudi skoraj sanjski, leta 2003 začel pokati po šivih.
Da bi bilo vse skupaj še huje, so tabloidi objavili zgodbo, da ima Ethan več ljubic, med drugim tudi kanadsko manekenko Jen Perzow.
Po teh medijskih poročanjih v njunem domu ni bilo več miru. Ethan je z izjavo, da ga je Umina posvečenost karieri odgnala stran, v naročje druge ženske, naredil napako, ki so jo vsi obsodili.
"Preživljala sva težke čase. Moram prevzeti polno odgovornost za neuspeh. Imela sem otroka in se vrnila v zelo zahtevno službo, zaradi česar je najin zakon trpel," je pozneje priznala Uma, s katero se je Ethan razšel leta 2003, dve leti pozneje pa je ločitev postala uradna.
Po ločitvi je igralec nezvestobo opravičeval na zelo čuden način. Trdil je namreč, da je bil prepričan, da ga Uma vara s Tarantinom, zato se ji je hotel maščevati. Pozneje pa je delček krivde vendarle našel tudi pri sebi in priznal, da je bil eden od razlogov za ločitev tudi ta, da je v zakonu trpel njegov ego.
"Bilo je nepravično, ker je ona vlagala v svojo kariero, moj posel pa se ni premaknil z mrtve točke. Pogosto ni hotela seksati, jaz pa sem ostal doma, ko je šla na podelitev nagrad zlati globus.
Nisem hotel iti z njo, da ljudje ne bi mislili, da jo spremljam le zato, ker sem ljubosumen," je potožil in dodal, da je njun zakon začel razpadati, ker nihče od njiju ni bil pripravljen žrtvovati kariere zaradi družine.
Za ločitev pa naj bi bila kriva tudi varuška njunih otrok Ryan Shawhughes, s katero naj bi Ethan, ki je nekoč izjavil, da imajo ljudje otročje poglede na razmerja in monogamijo ter da zvestoba ne more biti edina stvar, ki par drži skupaj, skakal čez plot.
Čeprav to še danes vztrajno zanika in trdi, da Ryan nima nobene zveze z razpadom njegovega zakona, se je po ločitvi ustalil prav z njo.
Junija 2008 sta se sprehodila do oltarja, danes pa sta ponosna starša dveh deklic, Clementine Jane ju je razveselila leta 2008, tri leta pozneje pa je Ryan povila še Indiano.
Napisal: Tim Jeras (za Story)
Fotografije: Profimedia
