Anja Tomažin: Anja ni ena, ampak so štiri

Anja Tomažin si je po tem, ko je oddaja Tistega lepega popoldneva, ki jo vodi skupaj z Ladom Bizovičarjem, dobila dva zlata kipca na letošnjih Viktorjih, za Cosmopolitan utrgala urico za pogovor ob kavi brez cigarete. Že dva meseca namreč ne kadi, zato ji ob tem uspehu tudi čestitamo.

Anja Tomažin v svetu televizije vsekakor ni tujka, saj se je v vodenju oddaj kalila na Gajbi TV in Kanalu A (kar trikrat so jo ‘odžagali’ ravno okoli novega leta).

Anja, kljub temu, da vam vprašanje “Kako ste začeli?” že preseda, me vseeno zanima, kako ste prišli na TLP.

Po tem, ko so me vrgli z Ekstre, sem si v jezi rekla, da imam dosti te televizije, pa me je ravno takrat poklical Bojan Krajnc (urednik oddaje, op. a.) in rekel: “Veš, pripravljam nedeljsko oddajo, pa sem razmišljal, da bi jo vodila ti in Lado Bizovičar,” in jaz sem si rekla: “To bi bilo pa lahko zanimivo!” in šla na prvi pogovor. Na prvih nekaj pogovorov sem prišla hladnokrvno, kot da me televizija in voditeljstvo ne zanimata preveč, ker me je to, da so me že tretjič vrgli z oddaje za novo leto, res vrglo s tira.

Kaj bi delali, če ne bi bili voditeljica televizijske oddaje?

Po mojem bi bila sedaj že v kakšni redni službi, verjetno bi imela kakšnega otroka (smeh) ...

Načrtujete otroka?

Ja, v prihodnosti, seveda! Vsaj dva, pa hiško na gričku, s travnikom okoli hiške, pa kuža, dva mačka, ki ju imam že sedaj. Mogoče pa ne bi imela psa, ampak domačega prašička, ki ga pelješ na sprehod. Zareeees.

Zazdelo se mi je, da bi včasih lahko tudi igrali.

Saj igram včasih ...

Vrnimo se v mladostniška leta – je bila mlada Anja žurerka?

Mlada Anja oziroma Anja je po horoskopu dvojčica, in to dvojna, torej smo štiri. Tako je bila mlada Anja vse od žurerke do piflarke. No, ne prav piflarke. Šola je šla normalno, nikoli si nisem prizadevala, da bi mi šla super krasno, ker se mi je takrat zdela izgubljanje časa. Imela sem obdobja v življenju, vse moje življenje je sestavljeno iz velikih obdobij, in absolutno je bilo znotraj tega tudi žurersko obdobje.

Pa sedaj?

Sedaj pa ni časa, pa tudi ne ljubi se mi več tako kot včasih ... mogoče bo spet prišlo obdobje, ko se mi bo ljubilo, ampak trenutno se mi ne da.

Kako pa ste prišli k Planet Groove?

To sem tudi že milijonkrat povedala, vendar tega, kako se je vse skupaj začelo, še nikomur, nikoli. Štiri leta sem bila promotorka v Tobačni tovarni Ljubljana, torej sem delala promocije, ne? In tam sem spoznala Ireno, tisto Ireno, ki je bila kasneje producentka na Kanalu A, in ugotovili sva, da imava veliko ljubezen do glasbe in petja. In sva rekli, da se dobiva doma in bova peli. Začneva se dobivati doma, enkrat pri eni, drugič pri drugi, pridruži se nama še ena punca iz Tobačne, Eldina, in tako so tri babnice začele doma ‘čivkati’. In vzamemo en komad, se ga učimo in pojemo večglasno in je cel žur. Nakar pravi Irena, ki je bila vedno bolj podjetna: “Dejmo me nekaj narediti iz tega.” In tako izve od nekega svojega prijatelja, ki ima prijatelja, da ustanavlja bend. In potem smo se dobili, in ne vem, po kakšnem naključju točno, sem pristala v bendu. Prišla sem enkrat, nekaj odpela, in kar naenkrat je iz tega nastal Planet Groove, ki je trajal pet let ... in tisto obdobje je bilo kar žurersko, imeli smo se precej luštno, na koncertih, po vajah, ampak nikoli se nisem prav pretirano vdajala alkoholu in tako naprej.

In substancam?

Substanc takrat sploh še ni bilo (smeh). Ne, substancam se nikoli nisem vdajala.

Pa se preseliva v sedanjost. Kako se počutite v ekipi oddaje Tistega lepega popoldneva v primerjavi z drugimi ekipami, s katerimi ste sodelovali?

Ekipa TLP-ja je super, fantastična, energična, odlično se razumemo, zabavamo se ... Vsaka nedelja, ko pridemo na televizijo, je doživetje zase. Sploh Žrebci, oni so tako simpatični, vedno nas spravijo v smeh. Tudi ko pride Lorella, je poseben del oddaje, vsi se zabavamo v studiu, in zato je to oddajo zelo luštno delat. Dobra ekipa smo! Sploh pa naš šef, Bojan Krajnc, on je pa fantastičen šef, res, tako ‘fajn’ šefa še nisem imela.

Lada pa niste omenili, zakaj?

Ker je že tako ali tako celo nedeljo zraven mene, pa že med tednom ga neprenehoma gledam, ko se pripravljava na oddajo, tako da ... pač ... ne vem … zakaj (smeh)?

Viktorji so se zgodili, čestitke, kako ste se počutili, ko ste dobili prvega?

Hvala za čestitke! Uh, kako sem se počutila: kot v filmu. Prebrali so naše ime, skupaj z Žrebci in z Ladom smo šli na oder, kjer smo prejeli Viktorja, si čestitali, se poljubljali, nekaj povedali in šli dol (z odra). Vse skupaj se mi je zdelo, kot da bi film prevrtel na ‘fast-forward’ ... frrrr ... in tega ni bilo več. To je posebno stanje, ki ga sploh ne znam opisati in si ga sploh ne znam še enkrat zavrteti v glavi. Šele ko gledam posnetke, si rečem, aha, tako sem se takrat počutila. Sestrična in sestra sta rekli, da je na poroki isti občutek. Nič ti ni jasno, kaj se je dogajalo tisti dan. Približno tak občutek sem imela tisti dan. Vse skupaj je bilo tako čudovito in sestrična Maša (skrbi za Anjino frizuro op. a.) me heca, da je bila to generalka pred poroko, ha, ha, pa ne si kaj mislit’ ...

Tudi ko ste stopili iz dvorane?

Drugi del prireditve, ko smo stopili iz dvorane in so nas napadli novinarji, fotografi in kamermani, tisti del je čisto drugačen, bilo je zelo utrujajoče. Na koncu nešteto izjav, intervjujev, slikanj, čisto sem bila ‘izmozgana’.

Potemtakem je slava naporna reč?

Ja, je.

Ampak, vi se ne počutite kot zvezda?

Ne počutim se kot zvezda. Nekateri bodo rekli, da je ta odgovor patetičen oz. ne vem kaj še vse – že na forumu oddaje so me spraševali o tem (oddeskajte na www.rtvslo.si/tlp), ampak je res tako. Ne, ne počutim se kot zvezda. Veš, zakaj ne? Ker sem človek, ki ga v zasebnem življenju malokdo spozna. Jaz nimam tega ‘teženja’, ki ga ima na primer Lado, ker ga vsak opazi na kilometer. Mene ljudje ne ustavljajo in ne prosijo za avtograme in me ne sprašujejo o tem in onem. Zato nimam občutka, da sem zvezda. Ravno včeraj se mi je zgodilo v naši videoteki, v katero hodim že dve leti, da je rekla ‘videotekarica’ Mateju (Anjin fant, do njega še pridemo, op. a.): “A veste, da sem Anjo zadnjič na televiziji videla?” (smeh) In je odgovoril: “Ja.” “Pa sem gledala, al’ je, al’ ni,” je še dodala. Takšne stvari se dogajajo meni. V naši trgovini pod blokom so šele po enem letu ugotovili, da sem na televiziji, pa še takrat samo zato, ker sem prišla v trgovino z Ladom in me je blagajničarka vprašala (pritajeno zašepeta): “Ej, a tale je pa s televizije?” jaz sem rekla, da je, ona pa je nadaljevala: “Sem ga gledala včeraj!” Takrat pa sem jo vprašala, ali je mene tudi gledala, in je odgovorila: “Pa sem vas mogoče res ...” In od takrat naprej me poznajo.

Torej v zasebnem življenju sploh nimate težav s slavo?

Niti ne! Še vedno me nekaj ljudi spozna, predvsem na drugi pogled. Mladina te na splošno hitreje spozna, za nami pa sploh radi tečejo, nas vlečejo za rokav, prosijo za avtograme in tako naprej. No, ampak tega je tako malo, da se zaradi tega res ne počutim zvezdnica. Če pa bi me vsak dan na cesti nekdo ogovoril, potem pa, ne da bi se začela počutiti zvezdnico, ampak bi se začela bolje zavedati tega, kar počnem. Ko je naša oddaja postala tako priljubljena, se začenjam počasi zavedati ... ‘u, pišuka’, naša oddaja je res najbolj popularna oddaja v letu 2003, ker me sedaj spozna vse več ljudi.

Na Viktorjih ste med vsemi slovenskimi zvezdami najbolj blesteli, zakaj in kako?!

Verjetno zato, ker sem se ... naslednji izraz mi je po eni strani všeč, po drugi pa ne ... ker sem se res šla Viktorje. Vizualno podobo sem imela dodelano do potankosti, torej čevlji, obleka, nakit, frizura, make-up, še nohte sem imela pobarvane v stilu obleke, in ta celota mi je dala občutek gotovosti. Saj veš, da se takrat, kadar je človek urejen, dobro počuti. Poleg tega pa sem, po vseh teh letih, odkar delam na televiziji, TLP je že moja sedma oddaja, vesela, da sem bila sploh povabljena na Viktorje, kaj šele nominirana. Kljub temu, da se nekateri zgražajo v stilu “Viktorji, brez zveze, fej in fuj”, meni je bilo v čast, da sem bila nominirana kot popularna televizijska osebnost. Veliko mi pomeni tudi, da je bila nominirana naša oddaja, ker so zanjo glasovali ljudje. Zaradi mene se lahko kdor koli zmrduje, kolikor hoče, a meni to nekaj pomeni. Za to sem se ‘fajn potrudla’.

Pa reciva še kakšno iz zasebnega življenja. Kaj se zgodi, če oboževalec po kakšnem ‘naključju’ kje izbrska vašo telefonsko številko?

Tisti oboževalec, ki po kakšnem čudnem ‘naključju’ dobi mojo telefonsko, me seveda pokliče, jaz se oglasim, in če v prvih nekaj trenutkih ugotovim, da je to ‘oboževalec’, na žalost prekinem. In če ta gospodič (večina od njih do sedaj so bili moški) pokliče še enkrat, dvakrat, trikrat, ga spravim v imenik kot Ne oglasi se! in dodam zaporedno številko. Torej, takrat ko kliče človek s to telefonsko številko, se mi na telefonu namesto imena kličočega izpiše: Ne oglasi se! 7, 8, 9 ...

Vprašal sem zato, ker bi se tudi na forumu oboževalci radi spoznali z vami. Rekli ste, da teh oboževalcev v zasebnem življenju ni prav veliko. Pa se najde tudi nekaj takih, ki bi radi šli na kavo z Anjo Tomažin?

Seveda se najdejo taki, vendar sem jaz žal zasedena in zato me ne zanimajo nova moška znanstva.

Tudi samo na kavo ne?

Ne. Poglej, te številke oboževalcev dam pod Ne oglasi se zato, ker takoj, ko se nekemu hudemu, lahko rečemo že fanatičnemu oboževalcu oglasiš, ta dobi še večje zanimanje zate in te še bolj kliče in še bolj nadleguje in tako naprej, zato se pač ne pogovarjam z njimi. Enkrat sem se že oglasila na forumu naše spletne strani in se verjetno še bom, in tam bodo vsi lahko poklepetali z mano.

Za konec, kakšen je po vašem mnenju idealen moški?

Ne vem, nikoli nisem imela v glavi predstave, kako naj bi bil videti moj idealen moški, kar se videza tiče. Nikoli si nisem rekla: Meni so všeč temni, visoki, blond, široki, rjavi, mišičasti, vseeno mi je. Pomembno je, da ima v očeh neko iskro, ki me pritegne, potem pa mora biti v prvi vrsti moj ljubimec, moj prijatelj, mora imeti smisel za humor, ker se zelo rada smejim, mora biti čuten moški, všeč so mi čutni moški.

Mora jokati?

Obvezno mora znati jokati in mi izkazovati čustva v tisti meri, ki jih čuti (do mene). Mora biti avanturist, mora mi zaupati, skupaj morava rasti, napredovati in drug drugemu dajati energijo. To je zame idealen moški.

In to Matej je?

Ja!

Davorin Pavlica

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere