"Ali lahko dojenje že v porodnišnici zavrnem? Ali imam to pravico?" se sprašuje Slovenka. Preveri, kaj so ji odgovorile druge mamice. Kaj bi ji pa ti svetovala?
"Sem drugič noseča. In nočem niti poskusiti dojiti … Pri prvem ni steklo, ni in ni šlo … in sem zaradi tega padla v depresijo, se obtoževala in vse mogoče – pa tudi okolica me je obtoževala, da se nisem dovolj potrudila. Otroček je normalno zrastel na adaptiranem mleku. Ali lahko dojenje že v porodnišnici zavrnem? Ali imam to pravico?" je na slovenskem forumu vprašala zaskrbljena mamica.
Medtem ko so jo nekatere mamice (precej ostro) obtoževale, so ji druge stopile v bran in ji povedale tole:
1.
"Imaš vso pravico povedati, da ne boš dojila. Niti razloga nisi dolžna razlagati. Meni je pediatrinja rekla, da je dojenje pomembno prvi mesec, sploh mlezivo, to pa otrok dobi, če ga po porodu vsaj malo pristaviš. Tako se mu zgradi imunski sistem. Pri meni je bila obakrat velika kalvarija, hiranje dojenčka, vztrajanje pri dojenju, umetno hranjenje pri obeh. Nekateri si enostavno ne dajo dopovedat, da če ni mleka, ga ni. Nobeno pogostejše pristavljanje, nobeno butanje z glavo ob steno ne pomaga. Oba zrasla na adaptiranem mleku, sta že najstnika.
Če ti ni, pač povej osebju, čeprav bi jaz nekaj časa vseeno pristavljala, čeprav bo treba dodajati. Jaz sem imela dojke kot kamen, mi je prav pasalo, da sta bila pristavljena. Dobila vročino … Ah, nič kaj prijetno."
2.
"Saj s svojim telesom prosto razpolagaš. Seveda imaš pravico dojenje zavrniti. O ostalem ne bi razpravljala. Vsekakor je materino mleko najboljša hrana za dojenčka. Nobeno umetno mleko ne vsebuje še kako potrebnih za otroka protiteles, ki so zelo pomembna za njegov imunski sistem."
"Prijatelj mi je priznal, da se med seksom včasih pokaka na svojo punco"
3.
"Vso pravico imaš zavrniti dojenje in nihče nima pravice o tem soditi.
Sama z dojenjem nisem imela nobenih težav, sem bila pa trdno odločena, da v kolikor ne bo steklo, grem isti trenutek po mleko v prahu. Ljudje gredo krepko čez mejo, ko se vmešavajo v tako intimne stvari, kot je dojenje."
4.
"Imaš pravico, pa ne zavrnit dojenja, ampak odločit o tem TI, kako boš hranila TVOJEGA otroka. Najbolje, če si res tako fiksno odločena, da to poveš že kar v porodni sobi in potem takoj ob sprejemu na oddelek, ker sicer te zna hormonski padec čustveno preveč obremenit in bo težje, bodo solze, bo marsikaj. Meni kar slabo rata, ko se spomnim, kako so me psihirali po prvem porodu in sem zaradi pritiska padla v depresijo.
Drugič sem rodila dvojčke, jasno, da spet nič mleka (kot prvič in kasneje so potrdili, da imam zakrnele mlečne žleze) in pričakovali, da bom na zahtevo najprej hranila po flaški, potem še dojila, kar je pomenilo ne le 0 minut razmika med hranjenjem obeh, ampak sem šla celo v minus … in sem že začela čustveno zapadat v grozno deprimirajoče in samoobtožujoče stanje. K sreči me je prišla obiskat prijateljica, me videla, kakšna sem in me dobesedno pred njo 'prisilila', da sem zahtevala zgolj flaško. Hvaležna sem ji še danes (pa je sama ultra plus dojilja …). Potem pa se je začelo (kar je po moje skoraj za tožit), delegacija, eden za drugim, teži, grozit, manipulirat. Da jih ni sram."
5.
"Če te bo kaj potolažilo: sem mama 5 otrok, pri vsakem poskusila dojiti, ker po dveh dneh ni bilo nič – predvidevam, da tudi zaradi gnjavljenja v porodnišnici – sem misel opustila. Pa še eno stvar, ki je itak ne boste verjele: nobeden od otrok razen noric ni imel nobene bolezni, antibiotikov nismo rabili nikoli, prehladov v 22 letih pa lahko naštejem na prste ene roke. Toliko o nujnosti dojenja."
Zapomni si, da si edina, ki odloča o tvojem telesu.
V kolikor se tudi sama trenutno nahajaš v takšni situaciji, da neželiš dojiti, pa te skrbi, da bi te okolica obsojala, bodo morda zgornji odgovori tudi tebi v pomoč in tolažbo.
"Moja hčerka grozno smrdi, ima mastne lase, mozolje ... in ne naredi NIČ" (zapis zgrožene Slovenke)
){kind=link}