"Ženske ste super, AMPAK ..." (iskren zapis našega novinarja)

Poznaš občutek, ko nekoga spoznaš, sta si všeč, se začneta dobivati, sta si še bolj všeč, začneta gojiti vedno globlja čustva drug do drugega, postajata resna, srečna si. Potem pa mine nekaj časa in določene njegove lastnosti ti začnejo iti na živce. Ni ti všeč, da ne spušča WC-deske, misliš, da se preveč posveča prijateljem in premalo tebi, ni dovolj romantičen, vse mu moraš narisati, drugače ne dojame, kaj si želiš ... No, tudi ti imaš kakšno napako.

Moški ima rad seks. Všeč mu je vse na njem, od predigre in samega akta do umiritve. Pod umiritev si predstavlja, da se še malo pocrkljata, potem pa ali zaspi ali pa pač počne kaj drugega. Pri ženski pa je to drugače.

Crkljanje po seksu je čas za to, da si povesta, kako sta navdušena, kako vama je lepo, kako rada se imata ter kako on to razume in tudi počne.

“Rad te mam, seks je bil fantastičen, noro mi je bilo, ko sva stoje ...’’ vse to mu ni težko reči. Potem pa se umiri, ker je vendarle ‘delal’ in mu čisto paše, da sta v tišini. Tebi pa ni dovolj.

Ti pa hočeš slišati še kaj, kar bi ti potrdilo, kako krasen odnos imata in kako je on res zadovoljen s tabo.

Ti pač po seksu še kar nekaj časa razmišljaš o samem seksu, o vama. On pa zelo hitro začne razmišljati o drugih stvareh, o športu, službi, psu ali pa ima tudi prazno glavo.

In ker hočeš, da on razmišlja enako kot ti, ga vprašaš: “Kaj razmišljaš?’’

Vprašanje, ki ga ne mara, ker bi imel rad vsaj svoje misli zase. Ko mu postaviš to vprašanje, ustvarjaš pritisk nanj.

Kaj njegove misli zdaj pomenijo?

To, da razmišlja o tekmi, in ne o tem, kako lepo mu je ta trenutek, še ne pomeni, da te nima rad. Ima te, zato pa se ti tudi zlaže in ti pove kakšno romantično klobaso, da si zadovoljna. Kaj zdajle misliš? Vprašanje, ki ga ne maramo.

Kolikokrat si rekla ne, pa si mislila da? Kolikokrat si rekla, naj te pusti, čeprav si hotela, da te objame, kolikokrat si rekla, da ni nič narobe, čeprav je kar vrelo v tebi, da ti je vseeno, pa ti ni bilo.

Pričakuješ, da bo bral tvoje misli. Če te ima dovolj rad, bo že vedel, kaj zares misliš.

Kako moški te ženske lastnosti ne maramo!

Če ti kaj ni všeč, povej, če bi rada, da kaj naredi drugače, povej, če nočeš, da gre s kolegi, povej, če hočeš, da te potolaži, povej.

Če te bo upošteval, je potem njegova odločitev. Nimaš pa pravice biti jezna na njega, ker ni razumel, kaj mu hočeš povedati na svoj ženski način.

Rad ti ugodi. Rad se ti posveti. Ne mara pa branja misli, ker je to dolgotrajno in ker njegovi možgani delujejo drugače kot tvoji.

Vem, da dostikrat to počneš, ker rada malo trpiš, si mučenica, ker moraš biti malo nesrečna, da si srečna.

Potrebuješ več pozornosti in tega ne znaš drugače pokazati, kot da malo zatežiš, ker nikoli ne ve, kaj hočeš. Ampak poskusi povedati točno to, kar si misliš, in bo obema laže.

Ne spreminjaj njegovega pogleda na svet!

Našla si nekoga, ki ti je zelo všeč, dobro je videti, ima dobro službo, je dober v postelji, ima v redu značaj, skratka, je popoln ulov. A kaj ko nihče ni popoln. Vsakega je treba še malo ‘izboljšati’.

Zelo hitro mu poveš, kako naj se oblači, kaj naj je, s kom naj se druži, kako naj preživlja prosti čas, določiš mu hišna opravila, začneš mu spreminjati njegov pogled na svet.

Moški tega ne mara. Vse to doživlja kot kritiko tega, kar je.

Nihče nima rad, da mu nekdo neprestano govori, da ni dovolj dober takšen, kot je. Vem, da so kakšne tvoje izboljšave koristne.

Kaj pa je narobe s tem, če se bo malo bolje oblačil, če bo bolj zdravo jedel, če bo kdaj prebral kakšno knjigo? Nič.

Težava je le v tem, da ti moški, ko ga enkrat spremeniš, ni več všeč, zato tega početja ne maramo.

Težava je namreč ta, da ne veš, kaj bi rada. Misliš, da veš, ko pa to imaš, ugotoviš, da si se motila.

Emancipirana, ko ti odgovarja

Ženska enakopravnost je fantastična. Super je, da hodiš v službo, imaš svoj lastni zaslužek, volilno pravico, voziš avtomobil, si lahko zaposlena v vojski – vse to je krasno.

Težava nastane, ko si selektivno enakopravna. Ta selektivnost gre tvojemu moškemu na živce. Moraš se odločiti, kaj boš.

Boš pustila, da je on gentleman in ti njegova dama, za katero skrbi, da on sprejema več odločitev, skrbi za tehnične stvari, ti pa za gospodinjstvo, on plača, ko sta zunaj, ti si le dobro videti, ali pa bosta povsod oba prispevala.

Ne glede na to, da mu je ženska emancipacija popolnoma okej, ga najbolj privlači ženska, ki uživa, ko je ženska, in se ne trudi biti za vsako ceno enakopravna moškemu.

Zato mu pusti, da ti odpre vrata, da plača pijačo, zamenja žarnico, pove, kam bosta šla na večerjo, ti pa mu pripravi kosilo, bodi lepa in ženstvena zanj – vedno, ne le takrat, ko ti to odgovarja.

Večni problem zamujanja ...

Ko govorimo o ženskih napakah, ne morem mimo večnega zamujanja. Tega preprosto ne razumem.

Vem, najprej moraš izbrati obleko, kar pomeni, da bodo vse tvoje majice končale na postelji, ker se ne moreš odločiti, ka­tera gre najbolje k novim hlačam, potem moraš izbrati pas, spodnje perilo, čevlje, ugotoviti, kaj je še treba zlikati.

Sledi umivanje las, sušenje, ličenje, milijon krem, pudrov, senčil, vse to moraš uskladiti do popolnosti.

Vem tudi, da vse to počneš za njega, da mu boš všeč. Ne razumem pa tega, da vse to počneš že od sedmega razreda osnovne šole in še vedno ne veš, koliko časa ti bo to vzelo.

Če ti vzame dve uri, pomeni: če sta zmenjena ob osmih, se začni pripravljati ob šestih in bodi ob osmih, ko te pride iskat, pripravljena.

Če čaka 10, 20, 30 minut, se lahko še tako fantastično urediš, pa tega ne bo opazil, ker bo jezen nate in na tvoje večno zamujanje.

Čakanje v avtu ali pred kopalnico, ko bi morala biti ti že davno pripravljena, je ena največjih muk vseh odnosov.

Kritiziranje drugih žensk

Konkurence niče ne mara. Tudi nam, moškim, je ljubše, če okrog nas ni veliko potencialnih tekmecev.

Če že so, pa niti približno nismo toliko obremenjeni z njimi, kot zna biti ženska z drugimi ženskami.

Pa to sploh ne bi bil problem, če ne bi v svojo obremenje­nost vključevala še njega.

Njemu je res vseeno, kako je oblečena, ni mu mar, če ima prekratko krilo ali preglobok dekolte. Pogleda že, za sekundo, potem pa gre dalje.

Vseeno mu je tudi, če kateri škornji pašejo k določeni obleki ali ne. Potem pa se začnejo tvoji komentarji:

“Poglej tole, kako je oblečena. Ja kaj je pa mislila. To je bilo moderno v dvajsetih, ne pa zdaj. Je tebi to všeč? Poglej, kako je postrižena? Ja kje pa misli, da je?’’

On si misli, ali mu je res treba tega. Da ima mir, se potem strinja s tvojimi kritikami, čeprav o tem sploh nima mnenja, pove ti tudi, da si ti veliko lepša.

Najlepša pa bi mu bila, če bi se tem kritikam izognila.

Kuhinja ti je tuja

Mogoče imam preveč tradicionalne poglede na spola, ampak takšni so tudi drugi moški. Ne vem točno, ali nas to moti, bolj nas razočara.

Razočara nas, če nimaš niti najmanjšega pojma o pripravljanju jedi, ali po domače – kuhanju.

Lahko si še tako pametna, lepa, urejena, ustrezaš moški fantaziji, a če je kava vse, kar znaš skuhati, ti manjka ne tako majhen del ženske privlačnosti.

Vse več moških se mora naučiti konkretno kuhati, ker tega preprosto ne moremo več pričakovati od svojih žensk.

Seveda ni nič narobe, če moški kuha, a če bo treba zamenjati gumo na avtomobilu, je najbrž ne bo zamenjala ženska, kajne?

Napisal: Simon Zajc

Preberi še: Znaki, ki pravijo, da sta s partnerjem seksualno odtujena ali pa Obstaja 5 seksualnih stopenj, skozi katere stopa vsak par

Priporočamo tudi: "Moj moški ponori, ko vase zarinem prst in si ga potem ..." (najboljši seksi triki vseh časov)

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc