10 mesecev po porodu sta se končno prepustila strastem, in to je zapis, ki bi ga morale prebrati čisto vse mamice. ❤️
To bom pustila tukaj za vsakogar, ki to potrebuje.
Pred 10 meseci sva s pomočjo carskega reza dobila dojenčico. Je popolna. Seveda smo na začetku imeli težave s spanjem in hranjenjem, zato sem večino časa, ko sem bila budna, preživela z občutkom krivde in jeze oziroma se nisem počutila "dovolj dobro", pa vendar z vsakim dnem tudi to postaja lažje.
Intimna sva prenehala biti nekje po 25. tednu nosečnosti. Vsake toliko se mi je zahotelo, ampak sem bila preveč utrujena in tesnobna, zato se nama preprosto ni izšlo. Moj partner name nikoli ni pritiskal, tega nikoli ni niti omenil. Resnično je neverjeten.
Kakorkoli, nazadnje sva bila intimna dolgo časa nazaj. In zdaj sem že čutila potrebo. Najina dojenčica končno tudi prespi celo noč. Danes zjutraj sem se zbudila okoli 5. ure – moj partner je takrat običajno že zdoma zaradi raznih opravkov, ampak tokrat ni bil. Zdel se mi je pravi trenutek – časovno, telesno, v vseh pogledih.
To je bil najboljši, najbolj čustven in izpopolnjujoč povprečen seks v mojem življenju. Uporabila sva kondom, kar je bilo res zabavno – ponovno sva se počutila kot najstnika in nikomur od naju ni bil všeč občutek, ki je preprečeval, da nama "pride" – in potrebovala sem ogromno lubrikanta. Ogromno. Lubrikanta. Ampak ja, občutek te ponovne povezanosti je bil čudovit.
Veliko sem brala o seksu med nosečnostjo in po porodu in veliko ljudi se k njemu vrne po nekaj mesecih. A kje so zgodbe ljudi, ki tega niso počeli eno leto? Kje so tisti, katerih razmerje je prvo leto starševstva preživelo brez konstantnega naskakovanja? Brala sem zgodbe mam, ki seksajo že po nekaj mesecih in se ob tem počutila manj ženstveno. Počutila sem se kot slabša partnerka – kaj je bilo narobe z mano in mojim libidom ter kam je izginila moja ljubezen do partnerja?
Nič ni narobe. Nič ni bilo narobe. Preprosto sva preživljala najbolj vznemirljivo obdobje, polno preizkušenj, kar jih bova morda izkusila kot par.
A zdaj se počasi vračava. V najinem tempu. In spet bo odlično, ko uspeva dodelati logistiko. Nekoliko drugače, ampak bo dobro.
Če si se torej tudi ti spraševala, zakaj prvič po porodu ni bilo tako čudovito ali pa, kdaj se bo sploh ta prvič zgodil, prosim, vedi, da ni s teboj nič narobe in da te tvoj partner še zmeraj ljubi ter da se bo zgodilo, ko bosta oba pripravljena. In morda bo na začetku nekoliko "meh", ampak vaja dela mojstra in sama bom še kako uživala v njej ...
Vir: Reddit.com
