Sandi: “Ni mi jasno, zakaj bi tako rada slišala, da jo ljubim, če pa ji to dokažem vsak dan. Kadar me sprašuje, ali jo ljubim, dobim odpor, in ji zanalašč ne odgovorim.”
Janja: “Ne morem si pomagati, da ne bi hrepenela po tem, da bi mi tudi z besedami povedal, da sem zanj nekaj posebnega. Sama sem mu že tolikokrat rekla, da ga ljubim, on pa meni še nikoli.”
Razsodba
Vsekakor bi Sandi, če Janjo zares tako ljubi, kot pravi, moral počasi razvezati jezik. S tem, ko nekomu izpovemo čustva, ne izgubimo sebe, res pa je, da prevečkrat izrečene besede počasi izgubijo svoj pomen.
Kompromis?