"Včasih sem preprosto preveč sebična ..." priznava Cosmo bralka. Bi se strinjala z njo? 🤔
Spoznala sva se, ko sem bila stara 16 let in se poročila dve leti kasneje – v prvih mesecih najinega zakona sva bila oba premlada, da bi vedela, kakšen je dober seks, in hkrati premalo izkušena, da bi sploh imela s čim za primerjati.
Povedati možu, da med seksom z njim še nikoli nisem doživela orgazma, mi je bilo preveč težko, zato mi je bila najbolj logična rešitev masturbacija na skrivaj.
Glede na to, da so se moji številni poskusi razlage in kazanja tistega, kar mi je všeč, končali s poškodovanim klitorisom in njegovim užaljenim egom, sem se odločila, da bom svoj užitek vzela v svoje roke.
Čeprav se o tem nisva nikoli pogovarjala, sem bila prepričana, da ve, da me najino seksualno življenje ne izpopolnjuje. Ko sem po seksu posegla po vibratorju, se ni pritoževal. Namesto tega me je nežno poljubljal, medtem ko sem počela nekaj, kar njemu preprosto ni šlo od rok.
Kmalu nama je ta metoda prešla že v rutino, nakar je prišla najina 5. obletnica poroke, z njo pa tudi najina dva otroka. Najino razmerje je bilo polno izčrpanosti in prepirov, seksa pa nikjer na obzorju.
Čutila sem, da se najin zakon bliža h koncu, zato sem se zatekla k veri v upanju, da bi bog nekako iz mojega zakona naredil raj na zemlji. No, ta trenutek se nikoli ni zgodil.
Nekaj mesecev kasneje sva se ločila in z otrokoma sem se preselila v drugo državo.
Biti samska je bilo zame nekaj popolnoma novega. Spoznala sem popolnoma novo sebe, uživala v seksu brez obveznosti in se spoznala z vrstami seksa, o katerih prej nisem niti sanjala.
Tisto, kar me je najbolj presenetilo, je bil oralni seks. Nisem vedela, kako močno ga imam rada, glede na to, da ga moj mož nikoli ni prakticiral. Izkušnja je bila osvobajajoča. Praktično sem popolnoma izgubila potrebo po maturbiranju po seksu in prvič v življenju sem se počutila potešeno.
Nekaj mesecev kasneje sva se z možem, s katerim sva tekom vseh teh mesecev samskega življenja postala zelo dobra prijatelja, odločila ponovno poskusiti.
Najino razmerje je bilo trdnejše kot kdajkoli, a vendar je stare navade težko spremeniti – seks je ostal popolnoma isti.
V strahu, da ne zapravim najine druge priložnosti, sem se odločila biti tiho in orgazme ponovno zaupati sebi – naslednjih deset let.
Sem ga v tem času skušala preusmeriti v pravo smer? Seveda. A vendar so bili moji poskusi brez uspeha in bila sem samo še bolj prepričana, da je to največ, kar bom kadarkoli dobila.
No, nekaj desetletij prepozno sem se najinemu problemu odločila narediti konec. Bilo je težko, ampak neizogibno. Priznala sem, kako zelo sovražim najino seksualno življenje, pripravljena na jezo, nestrinjanje, konec.
Na moje presenečenje pa me je moj mož prijel za roke, pogledal v oči in mi rekel, da se bo spremenil. Če bi mi nekdo pred dvajsetimi leti rekel, da je vse, kar potrebujeva za izboljšanje najinega seksualnega življenja, en pogovor, bi to naredila takoj.
Najin čas med rjuhami se je transformiral. Da bi mu pokazala, kaj mi je všeč, sem masturbirala pred njim, on pa se je zelo hitro učil. Pravzaprav se je učil tako hitro, da bi človek pomislil na to, da se lahko za vedno poslovim od svojih dveh prstov.
A vendar seks zahteva ogromno dela. Tu je umivanje, depilacija, priprava, čakanje na trenutek, ko bova oba pri volji, in zelo malo prostora za spontanost. Poleg tega pa moram biti dovolj sproščena, da bi bila v tem sposobna uživati, kar zveni veliko enostavneje, kot je v resnici.
Včasih si preprosto želim doživeti orgazem – brez tekanja v kopalnico, brez odišavljenih mil.
Z drugimi besedami: včasih sem preprosto preveč sebična, da bi seks z njim izbrala namesto seksa s seboj. A vendar sem srečna, ker vem, da se tudi takrat, ko želim seksati, pripravljam na nekaj, kar me na koncu ne bo pustilo v želji po še.
Vir: Cosmopolitan.hr
