Verjamemo, da se ti nemalokrat zdi, da imaš ob sebi Kitajca. Ali Finca. Ali Zulujca – skratka nekoga, ki te očitno ne razume, ti pa njega ne. V čem je torej težava, ki vama nagaja pri sporazumevanju, in kako prideta do rešitve?
Pozna tvoj smisel za humor in tvoje najbolj skrite želje, ve, kaj ti je všeč in kaj sovražiš, včasih tvoja dejanja predvidi vnaprej in te prebere kot odprto knjigo ... zato bi moralo biti logično, da se z njim sporazumevaš lažje in bolje, kot pa z naključno osebo, ki te v mestu vpraša za pot. Pa ni vedno tako. Nedavne raziskave opozarjajo na to, da bliže ko sta si dva človeka, na več zapletov lahko naletita v medsebojni komunikaciji.
Sliši se čudno, a če prav pomisliš, hitro najdeš primer iz prakse, ki to resnično potrjuje. Če te tujec prosi za navodila do nekega hotela, mu boš natančno pojasnila, kako se pride to tja – tako natančno, kot le znaš, da le ne bo na križišču zavil v napačno smer. Kako pa bi pot opisala svojemu fantu? "Hotel je dve ulici naprej od tiste restavracije, kjer sva zadnjič večerjala, saj veš."
Vprašanje je, če
- a) si bo sploh predstavljal pravo restavracijo in
- b) če bo vedel, v katero smer se mora odpraviti dve ulici naprej.
Verjetnost je minimalna, a v končni fazi bo vseeno prišel na cilj, ker ima na srečo možnost dodatnega vprašanja, ti pa mu dolguješ dodatno pojasnilo.
Zakaj do takšnih situacij pride? Znanstveniki menijo, da se ljudje pri sporazumevanju s svojimi bližnjimi preveč zanašamo na bližnjice, svoja sporočila podajamo na podlagi lastnih ter velikokrat neutemeljenih predvidevanj in predpostavk ter svoje sogovornike precenjujemo.
Toda glede na to, da se s fantom pogovarjaš o bistveno več in pomembnejših stvareh, kot so navodila za pot, se vama lahko v enem samem dnevu nakopiči za celo goro nesporazumov, ki imajo v najboljšem primeru za posledico slabo voljo, če ne celo kaj hujšega.
Pod drobnogled smo tako vzele nekaj najpogostejših težav, s katerimi se pari srečujejo pri vsakdanji komunikaciji, dodajamo pa seveda tudi nasvete, ki vama bodo pomagali izpiliti veščine učinkovitega sporazumevanja in vaju bodo pripeljali do točke, ko si zaradi napačno izrečenih ali napačno razumljenih sporočil ne bosta več zapletala življenja.
Težava št. 1: Nejasno ali dvoumno govorjenje
Nenavadno je, da od osebe, s katero si deliš življenje, vedno pričakuješ, da te bo razumela, ne glede na to, kako jasno ali nejasno se izražaš in kako dobro oziroma slabo pojasniš kontekst.
Če rečeš: "Uf, je vroče!" lahko pomeni, da si se spekla na vroči kuhalni plošči, da ti je vroče, ker si preveč oblečena, ali da na televiziji spremljaš vroč prizor. Kako naj tvoj dragi ve, kaj od tega si imela v mislih in ali morda potrebuješ prvo pomoč za opeklino?
Drugi primer je ravno nasproten. Tvoj frajer se zvečer odpravlja ven in ti reče, da ne bo pozen. Ko si ob polnoči že vsa besna ali zaskrbljena (ali oboje), se pojavi na vratih, kot da je vse v najlepšem redu. 'Pozno' sta si predstavljala vsak po svoje – zanj je to morda ob dveh ali treh ponoči, zate pa tri ure prej.
Nejasna sporočila, ki jih vsak od sogovornikov dojame drugače, z lahkoto pripeljejo do prepira, zlasti če je v igri kaj pomembnega. "Sporazumevanje deluje kot pripomoček za gradnjo mostov do partnerja," je prepričana dr. Chérie Carter-Scott, avtorica mnogo priročnikov za samopomoč, med drugim tudi knjige Zlata pravila za srečno ljubezen. "Ko se signali zamešajo in vezni členi izpadejo, situacijo lahko opredelimo kot nesporazum." Če ga ne razjasnita, pravi, se bo prej ali slej ponovil.
Zato morata oba s fantom ugotoviti, kaj je šlo narobe, kje in zakaj se je zataknilo, prevzeti odgovornost za težavo ter odpustiti drugemu (in sebi) za napako. Prihodnjič pa se bosta že sama potrudila in bolj natančno dorekla stvari – če ne, pa so seveda dovoljena tudi podvprašanja (ali si se spekla?, ali potrebuješ pomoč?, kdaj približno prideš domov?), ki jih takrat, ko se trudimo izogniti nesporazumu, ne bi nihče smel jemati kot zasliševanje ali vdiranje v zasebnost.
"Sporazumevanje je moteno tudi, kadar se eden ali oba govorca med njim ukvarjata s čim drugim ali sta z mislimi drugje," nadaljuje Carter-Scottova. Pri tem so lahko sporočila povsem jasno podana, pa vendarle niso tako tudi sprejeta, saj slišimo tisto, kar hočemo, oziroma tisto, kar najlažje umestimo v kontekst, v katerem smo v določenem trenutku sami. Za pogovor, ki vsebuje kaj bistvenega, si morata torej oba vzeti čas in takrat opustiti vse druge dejavnosti, ki pozornost odvračajo stran.
Težava št. 2: Prepričanje, da drugi bere misli
"V svojih odnosih zagrešimo najhujšo napako, ki se je običajno niti ne zavedamo, če si domišljamo, da zna partner brati naše misli. Če pa si tega že ne domišljamo, to od njega vsekakor pogosto pričakujemo," ne dvomi Richard Carlson, ameriški psihoterapevt, ki je skupaj z ženo in soavtorico Kristine izdal knjigo nasvetov Ne trati moči za malenkosti v ljubezni.
Zgodi se, da se s fantom o nečem dogovorita na pol in vsak si na svoj logičen način predstavlja nadaljevanje ter sta prepričana, da drugi misli enako. Če se pogovarjata o načrtih za soboto in se strinjata, da jo bosta skupaj preživela aktivno, si ti mogoče želiš na morje deskat in ujet še zadnjih nekaj sončnih žarkov, on pa, ki se je vodnih športov naveličal že poleti, umira od želje, da bi šla kolesarit.
Pogosta je tudi situacija, ko enega pri drugem nekaj zelo moti, na primer tvoj fant nenehno zamuja. Tega mu ne poveš, ker misliš, da je stvar tako očitna, da jo gotovo tudi sam opazi – pa je ne ali pa se ne zaveda, da tebe to tako spravlja ob živce. Tvoja slaba volja se nalaga in nalaga, dokler kaplja čez rob ne povzroči uničujoče eksplozije.
Po mnenju Carlsonovih obstajata dva bistvena razloga, zakaj se moraš zavedati, da si z njim ne deliš možganov. Prvi je, ker si zaradi tega sama pogosto razočarana, vznemirjena, nejevoljna ali preprosto jezna (pa res ne bi bilo treba), drugi pa je, ker to ni pošteno do njega, saj se mu tudi sanja ne, kaj je vzrok za tvojo tečnobo. Rešitev marsikatere težave je torej v odkritem pogovoru in v jasnem izražanju svojih želja ali potreb.
Težava št. 3: Neupoštevanje govorice telesa
Verjetno ti je znano dejstvo, da z besedami izraziš le del tistega, kar pravzaprav sporočaš.
To potrjuje tudi Mirjana Ule, doktorica psiholoških znanosti in profesorica na Fakulteti za družbene vede v svojem delu Psihologija komuniciranja: "V 'praksi' človek komunicira enovito, torej obenem verbalno in neverbalno, in šele celota obeh načinov komuniciranja daje komunikacijski učinek."
Če želiš, da tvoja okolica sporočilo sprejme ustrezno, to pomeni, da moraš z govorom in z izrazom ter mimiko sporočiti isto stvar. V nasprotnem primeru oddajaš sporočila, ki ljudi okrog tebe samo zmedejo.
Neprijetna izkušnja, ki se ti sicer lahko pripeti, če ne usklajuješ verbalnega in neverbalnega vidika, je, da te tvoj moški ne bo jemal resno.
Če mu hočeš pojasniti, da bosta morala bolje skrbeti za čistočo stanovanja, in pri tem sproščeno ležiš na kavču ter si lakiraš nohte, bo prepričan, da se ti to pravzaprav ne zdi tako pomembno in o tem ne bo niti začeti razmišljati. Nekaj čisto drugega pa je, če ob tem vstaneš, si nadeneš resen izraz in z roko pokažeš na nered v dnevni sobi.
Za učinkovito sporazumevanje je torej bistveno, kako sama neverbalno komuniciraš z drugimi, pa tudi to, kako znaš prebrati neverbalne znake, ki ti jih pošiljajo drugi. Zaplete se lahko tudi, ko med resnim pogovorom o vajini zvezi recimo pomivaš posodo in fanta ne spremljaš s pogledom (čeprav sta tega morda navajena). Marsikomu gredo besede težko z jezika, lažje pa se izražajo z gestami in mimiko, česar ne moreš opaziti, če si obrnjena drugam. Pogovorita se tako, da boš ob njem – hvaležen ti bo za podporo.
Kako pa je v resničnem življenju?
Fantje so nam na skrivaj prišepnili, kaj jih v zvezi s sporazumevanjem pri njihovih puncah najbolj moti.
Preberi njihove zaupne in iskrene izjave ter se nasmej, potem pa premisli, ali bi se pod kaj takega lahko podpisal tudi tvoj dragi?
“Najbolj me razkuri, ko moja punca kot podivjana kobilica skače s teme na temo. Če v istočasno govori o kolegici iz službe, in svoji mami, res ne vem, katera se je danes slabo počutila.” – Martin, 28
“Včasih se mi zdi, da mi pove samo polovico, nato pa od mene pričakuje, da mi bo vse jasno kot beli dan.” – Mare, 22
“Ko greva s punco ven, rada komentira druge v baru. Seveda to pove v prispodobah, ki jih niti slučajno ne razumem, recimo: 'Ta bi lahko delala ražnjiče.' Kako naj vem, da to pomeni, da nosi tanke visoke pete?” – Seba, 31
“Moja draga je velika klepetulja in med njenimi monologi jo pogosto kar neham poslušati. Ko to ugotovi, je seveda jezna, ampak moja glava preprosto ni narejena za toliko nepomembnih informacij.” – Lan, 24
“Zadnjič me je prosila, naj jo ob šestih pridem iskat na letališče. Na dan prihoda me je navsezgodaj klicala, kje za vraga sem – letalo je pristalo ob šestih zjutraj, jaz pa sem mislil, da prileti šele zvečer.” – Jošt, 30
“Jezen sem, ko mi moja punca govori eno, a imam hkrati občutek, da misli nekaj drugega. To razberem iz njenega pogleda, ki je verjetno bolj iskren kot njene besede. Takrat se mi dozdeva, da mi laže v obraz.” – Žiga, 25
“Kadar na Facebooku objavim kaj dvoumnega, na primer šalo o kakšni punci, je takoj ogenj v strehi. Ne razume, da je vse samo zafrkancija.” – Boštjan, 19
Po predlogi Anne Davis prevedla in priredila Manca Kraševec, foto: José Picayo
Preberi še: Nekdanja Miss Slovenije spet noseča! Poglej, s kakšno ljubko fotko je potrdila novico ... in Ta punca (Slovenka!) je zaslovela z izdelovanjem sanjskih poročnih planerjev in vabil
Priporočamo tudi: Kaj če so to nebesa: "Kako pomembno je, da se ljubim in sem vredna!"