"Svojo sorodno dušo sem našla na Tinderju in se čez 6 tednov poročila – TAKO se je zgodilo" (resnična zgodba)

Bilo je 12. februarja leta 2015, ko sva se z Erikom začela pogovarjati po Tinderju. Osemnajst ur kasneje sva se spoznala v živo. Šest tednov po najinem prvem srečanju sva se poročila.

"Svojo sorodno dušo sem našla na Tinderju in se čez 6 tednov poročila – TAKO se je zgodilo" (resnična zgodba) (foto: Profimedia) Profimedia
22. 9. 2020

Ja, prav si prebrala: zaljubila sem se in poročila z moškim, ki sem ga spoznala na Tinderju, in to po tem, ko sem ga poznala šele šest tednov.

Morda se ti zdi, da sem popolnoma nora, sama pa sem dodobra prepričana, da sem sprejela pravilno odločitev. Pravzaprav menim, da sva z Erikom sorodni duši, čeprav pred sedmimi tedni še sploh nisem verjela v ta koncept. Seveda nisem naivna, da mislim, da bodo stvari zmeraj enostavne, a ne bi mogla biti srečnejša in enako velja za najini družini.

Pred šestimi tedni sem še prebolevala preteklo dolgotrajno razmerje, ki se je končalo nekaj mesecev nazaj. Če sem iskrena, nisem niti pričakovala nove zveze v bližnji prihodnosti, kaj šele, da se bom poročila.

Odločila sem se, da se ne bom spuščala v resna razmerja, ampak bom našla kakšnega moškega, ki ga lahko občasno toleriram, a kljub temu ohranjam distanco.

Naložila sem si Tinder in v svojem opisu razložila, da iščem nekoga, ki bi mi "enkrat tedensko častil vodko".

Štiri ure kasneje sem podrsala desno in se v hipu ujela z dolgolasim blondincem, ki je igral kitaro v enem najboljših okoliških metal bendov. Začela sva se pogovarjati in stvari so postale ekstra čudne.

Kako čudne? Dopisovala sva si štiri ure in bilo je popolnoma jasno, da imava ogromno skupnega: glasbo, življenjski slog, preference in veliko več. In – o, moj bog – kakšna kemija je nastala med nama. Bilo je popolnoma noro.

Izmed vseh zahtev, ki sem jih navedla v svojem opisu, je izpolnjeval le 2 od 5. Erik ni visok, ne bi rekla, da je ravno pretirano izobražen ter je precej neroden in raztresen – kot jaz. A vendar je hkrati nekoliko "piflarski", šarmanten, čudovit in precej hitro vzhajajoča metal zvezda.

Verjamem v njegov talent in to, da je moja sorodna duša, pa sicer ne verjamem v veliko stvari.

Osemnajst ur kasneje sem si vzela daljšo pavzo za kosilo in se odpeljala na drugo stran mesta. Tik preden sem prispela, sem spoznala, da sem morda v resnici kar precej neumna. Izstopila sem iz avta vsa tresoča in padla v objem temu moškemu, ki je bil v živo še lepši kot na fotografijah. Občutek sem imela, kot bi ga že leta pogrešala ... Kot bi končno prišla domov.

Preostanek zgodbe? Oba sva v trenutku vedela, da se dogaja nekaj zelo čudnega. Ogromno ljudi ima solidno medsebojno kemijo, a to je bilo nekaj popolnoma drugačnega. Po tistem prvem srečanju sva se še naprej pogovarjala in pravzaprav od takrat nisva prenehala. Odkar sva se spoznala, sva le redko katero noč preživela narazen, saj imava oba to neverjetno sposobnost, da se popolnoma izgubiva v pogovoru, in to za več ur ali celo dni.

Ne, resno. Zakaj sem se v resnici POROČILA z njim?

Doslej še nisva imela večjega nesporazuma, razen tega, da se meni zdi rjavi riž kar nekaj (oprosti, ampak res tako mislim). Sicer pa imava ogromno skupnega. Kmalu sem ugotovila, da se celo linije na najinih dlaneh ujemajo.

Za tretji zmenek sem ga peljala k vedeževalki v upanju, da bi mu pomagala pri neki zadevi s predniki, ki si jo je želel razrešiti. Poleg tega, da ga je usmerila v pravo smer, je z odločnostjo zatrdila, da sva sorodni duši.

Po dveh tednih razmerja sem ga prvič obiskala na koncertu, kjer je več ljudi komentiralo, kako "prikupna" sva skupaj. Nekaj zelo cenjenih glasbenikov, ki so bili osrednja točka tistega večera, se mi je zahvalilo za njegov neverjetno fantastičen kitarski solo.

Najin skupni čas se giblje vse od popolnoma vsakdanjih stvari (kot so sprehodi in zajtrki v mestu, kar počnejo vsi normalni ljudje) do popolnoma norih dogodivščin.

Nikoli si nisem mislila, da se bom lahko za 24 ur izgubila v postelji nekega moškega, a očitno se lahko. Vem, da se sliši kot iz romana in pravzaprav sem dekle, ki resnično potrebuje čas in prostor zase.

A vendar sem tukaj zato, da vam povem, da raven kemije, kjer se popolnoma izgubiš v pogledu neke osebe tako močno, da ti na mobitelu zmanjka baterije in zamudiš službo (toliko časa, da tvoji sodelavci prijavijo pogrešano osebo), dejansko obstaja.

Obstaja in je resnična. Svojo sorodno dušo sem našla na Tinderju.

Po enem mesecu zveze me je Erik predstavil svoji družini. Z njegovo mamo sva se v hipu ujeli, saj imava obe radi starinska oblačila in umetnost. Počutila sem se kot doma. Ni bilo pomembno, da sem odraščala v popolnoma drugačnem okolju, želela sem si, da je ona moja druga mama.

Na poti domov me je Erik prosil za roko. Naredila sem nekaj resnično odraslega: zakrila sem si obraz in vztrajno vriskala "ne".

Tisto noč sva se udeležila dobrodelnega metal koncerta. Ponovno me je vprašal in rekla sem "ja". Najino zaroko so oznanili tudi na odru in vsi prisotni so se veselili z nama.

Teden kasneje sva se odločila na skrivaj poročiti, saj sva želela to ohraniti zase še vsaj nekaj mesecev.

Povedala sva najinima družinama in najini zelo normalni starši niti niso bili tako šokirani, kot bi morali biti. Moja mama me je pravzaprav vprašala, zakaj sva rabila tako dolgo.

Najina poročna noč je vključevala ogromne količine okusne hrane (najine najljubše), cenene priredbe znanih pesmi in tekanje po mestu v najinih poročnih oblačilih. Ob šestih zjutraj sva si privoščila še vaflje, da bi si obnovila energijske zaloge, dokler naju med 8. in 9. uro zjutraj ni zmanjkalo.

Najin skrivnostni zakon je trajal vsega 28 ur, preden sva ga oznanila na Facebooku.

Iskreno? Je to noro?

Ne pravim, da se je enostavno poročiti z nekom zgolj 6 tednov po tem, ko si ga spoznal. Težko je. Najini prijatelji so bili nedvomno zaskrbljeni.

Logistika organizacije "odraslih stvari", kot so selitve, najemnine in celo sprememba priimka, ki se zgodijo v tako kratkem času, je iskreno težka. Kakorkoli, z Erikom sva se strinjala, da želiva drug z drugim preživeti vsako minuto najinega življenja do konca svojih dni.

Ja, poznam statistiko ločitev. Prestala sem spodletelo, dolgotrajno razmerje in vem, da oditi stran po toliko letih zna biti drago, težko in boleče.

Čeprav se z Erikom do zdaj še nisva sporekla, se zavedam, da se bo to enkrat zagotovo zgodilo. A vendar sem polna upanja in mislim, da nimam nobenega razloga, da ne bi bila. Ne glede na to, kaj ljudje mislijo, verjamem, da sem prišla na ta svet zato, da ljubim tega moškega in njegovo glasbo. Ta čudakinja, ki je morala zmeraj imeti vse pod nadzorom, se končno uči slediti toku.

Prevod in priredba po zapisu xoJane

*Ime je spremenjeno

Preberi še: Če se ne želita LOČITI, se poročita pri TEH letih (trdijo strokovnjaki)

Priporočamo tudi: Parčki, ki obvladajo TO veščino, so v najbolj srečnih zvezah ❤️ (tudi vidva?)