Predstavljajte si: za vami je naporen delovni teden, končno ste se ulegle v posteljo in vse, kar si želite, je spanec. Nato začutite partnerjev dotik - jasno vam je, kaj si želi, vi pa niste niti najmanj razpoložene za kanček intimnosti.. A namesto da bi mu to povedale, začnete razmišljati, koliko časa je že minilo od vajinega zadnjega spolnega odnosa. In nazadnje privolite, ker se vam zdi to lažje kot morebitno razočaranje ali prepir.
Če vam je ta prizor poznan, še zdaleč niste edine. Strokovnjaki takšno vedenje opisujejo z izrazom spolnost iz občutka dolžnosti. Torej, ko v spolni odnos privolimo predvsem zato, da bi ugodile partnerju, preprečile konflikt ali ohranile zvezo.
Zakaj lahko ta navada škoduje razmerju?
Svetovalka za spolnost in odnose Mariàn Martínez pojasnjuje, da gre za sporazumno spolnost brez lastne želje. Po podatkih raziskave, ki jo navaja, je 34 odstotkov ljudi v partnerskih odnosih poročalo, da so imeli spolne odnose zato, da bi zadovoljili partnerja, 14 odstotkov pa zaradi strahu pred negativnimi posledicami zavrnitve.
Terapevtka Lucy Frank ob tem poudarja pomembno razliko: ni nujno problematično, če si intimnosti sprva ne želimo, a se zanjo svobodno odločimo, ker nam je prijetna. Težava nastane, ko spolnost redno postane način, kako se izogniti partnerjevemu razočaranju, pritisku ali prepiru.
Takrat lahko nekaj, kar bi moralo predstavljati užitek in povezanost, začnemo doživljati kot obveznost. Sčasoma se lahko pojavi celo tesnoba pred intimnostjo, želja po spolnosti pa se še zmanjša. Nastane začaran krog: eden od partnerjev se počuti zavrnjenega, drugi pod pritiskom, zato privoli v spolnost, ki si je v resnici ne želi.
Svojo izkušnjo je za Cosmopolitan delila tudi 28-letna Lina*, ki je priznala, da je spolnost s partnerjem dolgo doživljala kot dolžnost. "Mislila sem, da delam nekaj dobrega za najino zvezo, ker mu nisem želela odreči intimnosti. A namesto da bi naju to zbližalo, sva se v resnici samo še bolj oddaljevala." Strokovnjaki namreč opozarjajo, da lahko spolnost iz občutka dolžnosti postopoma zmanjša željo in ustvari čustveno razdaljo med partnerjema.
Največja napaka je prepričanje, da partnerju dolgujemo spolnost
Veliko parov živi z neizrečenim pričakovanjem, kako pogosto bi morala imeti spolne odnose. Toda po njenih besedah ne obstaja univerzalno pravilno število spolnih odnosov, ki bi določalo, ali je zveza uspešna.
Razlike v spolni želji so povsem običajne, pomembno pa je, kako se partnerja o njih pogovarjata. Namesto vprašanja "Kako pogosto bi morala biti intimna med seboj?" terapevtka priporoča precej bolj uporabno vprašanje: "Kaj nama pomaga, da se počutiva povezana in odprta za intimnost?"
Pri tem je dobro vedeti tudi, da se spolna želja ne pojavi vedno spontano. Včasih se razvije šele ob sproščenosti, nežnosti in prijetnih dotikih. Ključno pa je, da se oba počutita varno in da lahko brez strahu rečeta tudi "ne" ali "ne zdaj".
Kaj lahko storite, če se prepoznate v tem?
Za začetek se s partnerjem iskreno pogovorite o svojih potrebah, pričakovanjih in občutkih. Poskusite razumeti, kaj vsakemu od vaju pomeni spolnost in kaj vpliva na vajino željo, od stresa in utrujenosti do čustvene povezanosti.
Pomembno je tudi, da intimnosti ne razumeta kot dolžnosti, ki jo je treba opraviti, da bi zveza delovala. Zdrava spolnost temelji na obojestranski želji, spoštovanju in svobodni odločitvi, ne na strahu pred partnerjevim odzivom.
Kajti čeprav se vam morda zdi, da s privolitvijo v spolnost, ki si je ne želite, rešujete odnos, lahko dolgoročno ustvarjate prav tisto razdaljo, ki ste se ji želele izogniti.
Povzeto po Cosmopolitan UK
*Ime je zaradi varovanja osebnih podatkov spremenjeno.
