"Vedela sem, da z njim, saj sva bila nekajkrat neumna in seksala brez kondoma. Tega mu nikoli nisem povedala. Šla sem narediti splav in to skrivnost obdržala zase ..."
To je bilo – hm, naj pomislim – morda nekje leta 1997? Stara sem bila 38 let, moja hčerka pa jih je imela 18. Bila je v zvezi s Žigo*, ki je bil star 24.
Takrat sem bila alkoholičarka in odvisna od drog, večinoma kokaina. Nisem bila dobra oseba, kaj šele mati. Ne, da sem bila do hčerke nasilna ali karkoli, ampak na splošno ji nisem posvečala preveč pozornosti, bolj mi je bilo mar za moj alkohol in droge kot njo, še posebej v njenih najstniških letih. Zdaj sem že 14 let čista.
Z njenim razmerjem z Žigo se nisem strinjala, ampak ji nikoli nisem povedala, zakaj.
Ves čas je flirtal z mano, hkrati pa mi ni bila všeč njuna razlika v letih. Prav tako je bil alkoholik in narkoman, tako kot jaz. Zaradi alkohola se je naposled z njim tudi razšla.
Kmalu zatem se je odselila, ne preveč daleč, ni pa več živela z mano. Žiga me je kar naprej klical in me vabil na pijače. Vsakič sem ga zavrnila, nato pa mi je en dan rekel, da ima kup kokaina, čemur se nisem mogla upreti. Prišel je k meni, skupaj sva snifala, nato pa se je končalo s seksom. Bil je zelo privlačen fant.
Naslednjih nekaj mesecev, morda 3–4 mesece, je občasno prišel k meni, skupaj sva se napila in zadrogirala ter seksala. Vsak odvisnež od drog ve, kako je imeti nekoga, s komer lahko skupaj počneš takšne stvari.
Nato pa sem zanosila. Vedela sem, da z njim, saj sva bila nekajkrat neumna in seksala brez kondoma. Tega mu nikoli nisem povedala. Šla sem narediti splav in to skrivnost obdržala zase.
Kakorkoli, zatem sva se nehala videvati, zame je bilo preprosto preveč čudno. Prav tako sem se streznila za nekje 4 mesece, dokler nisem ponovno podlegla.
Prevrtimo čas za dve leti naprej, ko me je nekega dne poklicala hčerka in mi povedala, da sta z Žigo spet skupaj in da je popolnoma čist. Iskreno sem bila zgrožena. Prepričana sem bila, da ji bo povedal, da sva seksala, in da me bo zasovražila do konca življenja.
Nekega dne sta se tako oglasila pri meni, da bi me pozdravila. Ko moje hčerke ni bilo v bližini, mi je Žiga rekel, da ni razloga, da ji poveva za to, kar se je zgodilo. Strinjala sem se.
Zdaj sta poročena že 16 let. Imata otroka. Žiga je zbolel za rakom in ga tudi premagal. Jaz sem se streznila.
Ni videvam ju pogosto, saj živita na drugi strani države. A vsakič, ko se vidimo, je med mano in Žigo čutiti napetost. Vem, da oba zmeraj najprej pomisliva na tisto. Ne gre za seksualno napetost, ampak bolj v smislu: "zakaj sva morala to storiti? Kaj, hudiča, je narobe z nama?".
Pogosto premišljujem o tem. Še posebej, ko vidim svojega vnuka. Zmeraj razmišljam, da bi to lahko bil moj sin, če bi se stvari drugače izšle, ampak – uou, kakšna katastrofa bi to lahko bila, če bi se odločila otroka obdržati.
Vir: Reddit
*Ime je spremenjeno.
