"A potem bom pa v enem trenutku prešaltala iz ubogljive vdane snahe v grozno zateženo posesivno taščo?"
"Kako nastanejo vse te grozne tašče? Berem vse te zgodbe o groznih, posesivnih, obupnih taščah. Pa kako te nastanejo? Saj so tudi same (bile nekoč) snahe. Jaz sem v takih letih, da sem še vedno snaha, lahko pa, da bom kmalu postala tudi tašča. Še dobro vem, kako je bilo, ko sem prišla k hiši, kako lepo me je sprejela tašča, kako sva se vedno dobro razumeli.
A potem bom pa v enem trenutku prešaltala iz ubogljive vdane snahe v grozno zateženo posesivno taščo? Upam, da ne.
Zato danes berem vse te grozne zgodbe, da se bom iz tega kaj naučila in da ne bom težila sinu in njegovi, ko jo bo imel," je na slovenskem forumu zapisala ženska.
"Tisto sekundo sem točno vedela, kaj bo, ko bom odprla mail" (pretresljiva izpoved Slovenke)
To ji je odgovorila ena uporabnica:
"Nekateri ljudje so enostavno nezmožni imeti z drugimi normalne odnose. In če so v družini disfunkcionalni odnosi, na katere vsi prisotni pristajajo, neka nova oseba, ki na take odnose ne pristaja, drastično spremeni dinamiko v družini. To se zgodi, če je oseba z disfunkcionalnimi odnosi tašča, snaha ali pa obe. To je ena plat.
Druga plat je, da imajo nekateri ljudje enostavno pri sebi, v svoji hiši radi svoja pravila, svoj red in svoj mir. S tem ni nič narobe in imajo do tega vso pravico. Problem nastopi, ko se v tako hišo vselijo 'ta mladi', ki bi ravno tako radi svoja pravila, svoj red in svoj mir. Tu je rešitev v teoriji zelo enostavna: da mlajša in starejša generacija ne živita preblizu skupaj. Žal marsikatera mlada družina nima finančnih zmožnosti za osamosvojitev, starši so jih pa potem primorani gledati doma. Saj mladim radi pomagajo in jim omogočijo domovanje v njihovi hiši, ampak to pač običajno pride skupaj z določenimi pričakovanji in zapleti. Tako pač je, če ne živiš pod svojo streho.
Tu bi zelo težko rekla, da je kdo kaj posebno 'kriv'. Bolj je problematična sama situacija kot taka. Oz. to, da se generaciji ne zavedata, v kaj se podajata in kakšno usklajevanje, dogovarjanje in kompromise taka bivanjska situacija obvezno prinese s seboj, če se želijo udeleženi izogniti konfliktom in zameram.
Tretji problem so starejši, ki na mlajše ne gledajo kot na njim enakovredne odrasle osebe, ampak smatrajo, da so hierarhično nad njimi. To zna biti zelo naporno in lahko povzroča konflikte. Še posebno, kadar mladi na tak odnos ne pristanejo. Ali pa, kadar eden od mladih na tak odnos pristaja in se še vedno v odnosu do svojih staršev obnaša kot nebogljen, nesamostojen otrok, brez lastnega jaza, osebnosti, volje in želja.
Četrti problem so mladi, ki starejših ne dojemajo kot enakovredne odrasle osebe, ampak kot nebodijihtreba 'ta stare'. V takem okolju so seveda tudi problemi.
Nekateri ljudje se pa samo karakterno ne ujemajo in ne razumejo. Tam so pa problemi čisto enostavno zato, ker si ljudje niso simpatični.
Jaz moram reči, da imam zlato taščo, ki se ne vtika vame in v mojega moža ter v najino zvezo. Je topla, sprejemajoča, spoštovanja vredna gospa, ki jo z veseljem vidim, ko se srečamo.
Moji starši so krasni. Super se razumemo. Bi imeli pa izjemno velike težave, če bi živeli v isti hiši. Namreč oni imajo radi pri sebi svoj red, jaz pa svojega. Če bi bila pri njih, bi se sigurno vtaknili in komentirali vse živo. Ker je to pač njihov dom, kjer veljajo njihova pravila. Ker sem na svojem, se to ne dogaja, saj pri meni doma spoštujejo moja pravila in moj prostor. Skratka, ni problem niti v njih niti v meni, problem je samo, ker smo si dovolj karakterno podobni, da vsi hočemo v svojem prostoru imeti svoj red. Motijo nas pa popolnoma druge stvari. Česar se na srečo tudi zavedamo in imamo na srečo možnost, da smo si življenje lahko uredili tako, da je vsem prav :).
Če bi živela pod isto streho s taščo, verjetno ne bi imeli toliko problemov, kot bi jih sigurno vsi udeleženi imeli, če bi živela skupaj z mojimi starši. Sva s taščo okrog določenih stvari bolj kompatibilni, pri drugih zadevah se pa ne vtikava druga v drugo :)."
Kaj so o tej tematiki povedali ostali uporabniki, si lahko prebereš na zgoraj omenjenem forumu. Kako pa na to gledaš ti?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
