"Vedno sem imela to rahlo noro misel – enkrat v življenju bi rada "odkljukala" 'mile high club'. Saj veste, klub tistih, ki seksajo na letalu. Ampak obstaja problem: samska sem. Zato zdaj postavljam vprašanje, ki si ga ne upam izreči naglas: ali šteje tudi solo akcija?
Na dolgem letu – bila sem namenjena na obisk k družini – sem sedela na sredinskem sedežu, ujeta med dva neznanca, in se na smrt dolgočasila. Bila je ena tistih poti, ko čas teče počasneje kot sicer. In ja, v torbi sem imela majhen, tih vibrator – čisto iz praktičnih razlogov, seveda. Diskreten, skoraj neslišen. Idealen … za kakšne bolj drzne ideje.
Najprej sem se sama sebi zdela smešna. Potem pa mi kar ni dalo miru. Je to totalno neumna ideja … ali pa genialna?
Dolgo sem kolebala. Predolgo. In potem sem enostavno vstala. Počakala sem, da se hodnik malo izprazni, pograbila torbo in se sprehodila do stranišča, kot da grem na povsem običajen odmor. Samo da nisem šla.
Ko sem zaprla vrata, me je zadela tista čudna mešanica adrenalina in rahle panike. Letalska stranišča so tako majhna, tako … izpostavljena. Kot da te lahko vsak trenutek nekdo sliši, začuti, ujame. Srce mi je razbijalo hitreje, kot bi si želela priznati. A ravno to je bilo del čara.
V nekem trenutku je nekdo potrkal. Zamrznila sem. Dobesedno. Za sekundo sem pomislila, da bom vse skupaj prekinila in se vrnila na sedež, kot da se ni nič zgodilo.
Pa se nisem.
Ko sem se čez nekaj minut vrnila nazaj, sem bila … drugačna. Malo zadihana, malo raztresena – ampak tudi nenavadno samozavestna. Kot da sem naredila nekaj, kar je samo moje. Malo prepovedano, malo noro in popolnoma osvobajajoče. In zdaj me res zanima: sem notri… ali še vedno čakam na uradni vstop v klub?"
Povzeto po: Reddit
