Vprašanje, ali je neetično vedenje, kot je prevara, zgolj posledica okoliščin – ali pa je to stalna lastnost posameznika – do zdaj ni imelo jasnega odgovora v psiholoških raziskavah.
Nova študija, objavljena v znanstveni reviji Journal of Personality and Social Psychology, se osredotoča prav na to: ali je prevara vedenjski vzorec, ki se pri določenih ljudeh ponavlja. Raziskovalna skupina iz Nemčije je analizirala podatke, zbrane v več časovnih obdobjih na velikem številu prostovoljcev.
Študija v več fazah
V prvi fazi je več kot 2.900 prostovoljcev izpolnilo vprašalnike o osebnostnih lastnostih in tako imenovanem temnem faktorju osebnosti – to je enotni kazalnik lastnosti, kot so narcizem, psihopatija, nemoralnost, egoizem, pohlep, makiavelizem, sadizem in zloba. Vprašalniki so vključevali tudi vprašanja o poštenju in nepoštenosti.
V drugi fazi so prostovoljci sodelovali v t. i. »miselni igri«, ki meri neiskrenost. Udeleženci so na list napisali številko med 1 in 8, nato pa so na zaslonu videli naključno številko iz istega razpona in morali odgovoriti z »da« ali »ne« na vprašanje, ali se številki ujemata. Če so odgovorili »da«, so prejeli 2 evra; če »ne«, niso dobili ničesar. Raziskovalci so jim povedali, da odgovorov ne morejo preveriti – kar je pomenilo, da so lahko vedno rekli »da« in si prislužili denar.
Prebereite še:
- "Moja žena je prepričana, da poskušava narediti otroka, jaz pa v resnici ..." (izpoved moškega)
- "Kar naenkrat sem svojo golo fotografijo videla v znani slovenski reviji" (nerodna izpoved Celjanke)
V naslednji fazi je približno 1.900 prostovoljcev sodelovalo v nalogi metanja kovanca. Izbrali so stran (grb ali cifra), vrgli kovanec trikrat in poročali, ali je izžrebana stran padla trikrat zapored. »Da« jim je prineslo 2 evra; »ne« nič. Spet ni bilo mogoče preveriti resničnosti odgovora.
Približno 800 prostovoljcev je sodelovalo še v zadnjem testu, tri leta kasneje. Pokazali so jim naključen mesec in jih vprašali, ali je to rojstni mesec njihove matere. Če so rekli »da«, so prejeli 5 evrov; če »ne«, nič. Tudi tokrat raziskovalci niso mogli preveriti verodostojnosti.
Rezultati: visoka stopnja varanja in doslednost skozi čas
Raziskovalci so primerjali pričakovano pogostost pozitivnih odgovorov z dejansko pogostostjo:
- Miselna igra: 32 % »da« (pričakovanih 12,5 %)
- Metanje kovanca: 22 % »da« (pričakovanih 12,5 %)
- Test z mesecem rojstva: 50 % »da« (pričakovanih 8,3 %)
Zaključek je jasen: udeleženci so pogosto lagali – najpogosteje v zadnjem testu.
Statistični modeli so pokazali močne povezave: oseba, ki je lagala v enem testu, je imela visoko verjetnost, da bo lagala tudi v drugih. Na primer:
- Če je nekdo goljufal v miselni igri, je bila verjetnost, da bo lagal tudi pri kovancu, 43,8 %
- Če je bil v prvem testu pošten, je bila verjetnost, da bo lagal v drugem, le 6,3 %Tudi tri leta kasneje so tisti, ki so enkrat varali, to vedenje ponavljali.
Poleg tega je bil visok temni faktor osebnosti tesno povezan z večjo verjetnostjo goljufanja skozi različne naloge.
Kdor enkrat vara, bo verjetno varal tudi v prihodnje
Rezultati so nedvoumni: nepošteno vedenje je dosledno in predvidljivo. Posamezniki, ki so enkrat lagali za denar, so to skoraj zagotovo ponovili – ne zato, ker bi jih k temu spodbudile okoliščine, ampak ker je to del njihove osebnosti. Z drugimi besedami: nekdo, ki vara, bo najverjetneje varal tudi v prihodnje.
Povzeto po Zadovoljna.rs
