Preteklost naj bi ostala v preteklosti, a v ljubezni ni vedno tako preprosto. Včasih se lahko v odnos prikradejo dvomi in občutki, povezani z nečim, kar se je zgodilo, še preden se je zveza sploh začela.
Govorimo o tako imenovanem Rebekinem sindromu, pri katerem osebo močno obremenjuje partnerjeva ljubezenska preteklost. Misli na njegove nekdanje partnerje lahko sprožajo ljubosumje, negotovost in primerjanje, čeprav za skrb v trenutnem razmerju ni pravega razloga.
Vse se pogosto začne precej nedolžno. Pogovor nanese na nekdanjo zvezo, na telefonu se pojavi stara fotografija ali pa na družbenih omrežjih naletimo na profil bivše oziroma bivšega. Radovednost hitro naredi svoje in kmalu se lahko pojavijo vprašanja: Je bila lepša? Sta bila srečnejša? Jo je ljubil bolj? Se je še vedno spomni?
Težava nastane, ko takšne misli ne izginejo, ampak začnejo krojiti vsakdan para. Človek išče vedno nove informacije, se primerja s partnerjevimi nekdanjimi ljubeznimi ali v povsem nedolžnih besedah išče skrite pomene. Partnerjeva preteklost tako postane nekakšen nevidni tretji člen v zvezi.
Sčasoma lahko to načne tudi odnos, ki je bil sprva poln zaupanja. Ponavljajoča se vprašanja in očitki vodijo v prepire, partner pa lahko dobi občutek, da se mora zagovarjati za stvari, ki so se zgodile, še preden je spoznal sedanjo ljubezen. Več ko je preverjanja in iskanja zagotovil, več prostora lahko dobijo negotovost, sumničavost in ljubosumje.
Rešitev se zato ne skriva v tekmovanju s preteklostjo, temveč v odnosu, ki obstaja tukaj in zdaj. Pomembno je prepoznati lastne strahove, se o njih iskreno pogovoriti in se izogniti nenehnemu primerjanju. Če pa ljubosumje postane tako močno, da povzroča stisko ali resno ogroža zvezo, je smiselno poiskati tudi strokovno pomoč.
