Z leti namreč izginejo številne situacije, v katerih so se poznanstva nekoč spletala spontano, skoraj sama od sebe. Nimamo več vsakodnevnih predavanj, študentskih zabav in dolgih popoldnevov brez obveznosti, hkrati pa služba, partnerski odnos, družina in vsakodnevne obveznosti zahtevajo vedno več našega časa.
Tudi raziskave kažejo, da za pravo prijateljstvo potrebujemo precej več kot eno dobro kavo. Potrebovali naj bi približno 50 ur druženja, da se razvije sproščeno prijateljstvo, 90 ur, da nekoga začnemo dojemati kot pravega prijatelja, in okoli 200 ur, da nastane tesno prijateljstvo.
Odraslost ima pri sklepanju prijateljstev tudi eno veliko prednost: sebe praviloma poznamo bolje. Vemo, kaj nam je pomembno, kakšne odnose si želimo in ob kakšnih ljudeh se počutimo dobro. Zato lahko lažje najdemo ljudi, ki se resnično ujemajo z našimi vrednotami, zanimanji in življenjskim slogom.
ZAKAJ JE SKLEPANJE PRIJATELJSTEV V ODRASLOSTI TAKO ZAHTEVNO?
Ko smo mlajše, smo nenehno postavljene v okolja, v katerih srečujemo iste ljudi. V odraslosti se moramo za to nekoliko bolj potruditi. Obenem se lahko zdi, da imajo vsi okoli nas svoj krog prijateljev že oblikovan in vanj preprosto ni več prostora.
A to pogosto ni res. Nova prijateljstva so mogoča v vseh življenjskih obdobjih in lahko pomembno prispevajo k našemu čustvenemu dobremu počutju. Začnejo pa se precej preprosto: s pozdravom, skupnim zanimanjem, kratkim pogovorom ali povabilom na kavo. Ključno je predvsem, da ostanemo odprte za nova poznanstva in jim damo dovolj časa, da se razvijejo.
Najlažje je začeti tam, kjer imate z drugimi ljudmi že nekaj skupnega. Namesto da bi se silile v naključne pogovore z neznankami, poiščite okolja, povezana z vašimi interesi. Knjižni klub, kuharski tečaj, ustvarjalna delavnica, tekaška skupina, pilates, športni klub ali prostovoljstvo so odlične priložnosti, saj vam že sama dejavnost ponudi razlog za pogovor. Še pomembneje je, da boste v takšnih okoljih iste ljudi srečevale večkrat, prav ponavljajoči se stiki pa omogočajo, da se bežno poznanstvo postopoma razvije v prijateljstvo.
Pri iskanju novih prijateljstev pa pogosto tudi spregledamo ljudi, ki so že nekje na robu našega življenja. Morda imate sodelavko, s katero se vedno zapleteta v dolg pogovor, znanko, ki vam je bila od nekdaj simpatična, ali prijateljico iz preteklosti, s katero sta preprosto izgubili stik.
OD POZNANSTVA DO PRAVEGA PRIJATELJSTVA
Ko nekoga spoznamo, se pravo delo šele začne. Razlika med površinskimi in poglobljenimi odnosi je pogosto tudi v doslednosti. Prijateljstva namreč nastajajo skozi skupne izkušnje in majhne geste, s katerimi drugi osebi pokažemo, da nam je pomembna.
Morda je zato najpomembnejše spoznanje nekoliko osvobajajoče: ni treba, da vsaka nova oseba postane vaša najboljša prijateljica. Nekdo bo postal prijateljica za pilates, nekdo za kosila, nekdo za potovanja, z redkimi ljudmi pa se bo razvila tista globlja povezanost, ki traja mnoga leta. Pri prijateljstvu namreč ni najpomembnejše, koliko ljudi poznate, ampak koliko odnosov je zares kakovostnih.
V PRIJATELJSTVU ŠTEJE KAKOVOST, NE ŠTEVILO
Morda čakate, da bo druga oseba vedno naredila prvi korak, morda po enem nekoliko nerodnem pogovoru sklenete, da med vama preprosto ni prave energije ali pa avtomatično predvidevate, da nekdo ni zainteresiran, ker vam ni odgovoril takoj. Prijateljstva pogosto potrebujejo več časa, da se razvijejo, prav tako pa ni realno pričakovati, da bomo z vsako osebo že ob prvem srečanju začutili takojšnjo povezanost.
V odraslosti tako hitro dobimo občutek, da bi morale imeti velik družabni krog, toda število imen v telefonu ni najboljše merilo dobrega družabnega življenja. Nekaj bližnjih prijateljic, na katere se lahko resnično zanesete, vam lahko prinesejo veliko več kot množica površinskih poznanstev. Globoka prijateljstva nastajajo iz skupnih izkušenj, zaupanja, iskrenih pogovorov in občutka, da vas nekdo zares razume.
In če takšnega odnosa še niste našli, to ne pomeni, da ga ne boste. Nadaljujte z druženji, sprejmite kakšno povabilo več in si občasno dovolite narediti prvi korak.