"Prevarala sem čisto vsakega fanta doslej in tega NE obžalujem" (iskrena izpoved)

"Sedela sva na robu njegove postelje, dovolj blizu skupaj, da sem lahko čutila toplino njegovega telesa, brez da bi se ga v resnici dotikala," svojo zgodbo začne Sandra*.

"Živčni magnetizem naju je vlekel skupaj bolj, kot je bilo potrebno, a prav tako rahlo narazen. Če bi lahko energijo v zraku dejansko videli, bi bili centimetri med nama v žareči neonski barvi.

Naboj je izviral iz rahle, neizrečene seksualne privlačnosti, ki je bila celotna osnova najinega 'prijateljstva' – takšnega, ki si ga pravzaprav nisva nikoli priznala, saj sem bila tisti čas v resni zvezi. Moj fant – recimo mu Andrej* – je bil najin skupni prijatelj. Tisti zgodnji poletni večer sem prišla k Mateju* pod neko pretvezo, za katero se niti več ne spomnim, za kaj je šlo ... Ampak je delovalo. Tako sva tam sedela, s stisnjenimi stegni ob viseč rob njegove postelje, čakala na to, da se bo nekaj (ali pa sploh nič) zgodilo.

Preden me začnete sovražiti zaradi tega, kar se je zgodilo v nadaljevanju, je dobro, da veste nekaj: v telesu že mesece nisem občutila takšne vročine.

Z Andrejem sva prvi dve leti najine zveze seksala vsak dan (včasih večkrat dnevno). Ampak do tistega vlažnega junijskega večera sva nehala – ne popolnoma, ampak dovolj, da me je lahko pred spanjem pogledal in mi povedal točno številko dni, odkar sva nazadnje seksala.

Stara sem bila 21 in ko sem začela čutiti odpor do seksa s svojim fantom, sem si mislila: to so moja najbolj potrebna leta, nekaj mora biti z menoj narobe. Razmišljala sem o obisku terapevta. Do takrat se mi še ni posvetilo, da morda ne želim seksati s svojim fantom zaradi tega, kdo on je. Način, kako je štel dneve, odkar sva nazadnje seksala, je spominjal bolj na grožnjo kot zaskrbljenost.

Pred letom dni je nehala uporabljati šampon: kakšni so zdaj njeni lasje

In v tistem času še nisem poznala razlike med tem, kako je, ko nekoga ljubiš in ko nekoga zgolj potrebuješ.

To ni opravičilo za laganje nekomu, ki si mu rekel, da ga imaš rad, ampak to je v trenutkih, preden se je zgodilo tisto v Matejevi postelji, rojilo po moji glavi. Nekdo od naju se je drugega prvič dotaknil in nato sva že bila en na drugem in roke so se tako hitro premikale, da so hkrati grabile oblačila in kožo.

Bila sva v horizontali – napol oblečena in vlažna od vročine in najinih živčkov – dokler naju moj telefon ni priklical nazaj v realnost.

To je bilo prvič, da sem kadarkoli prevarala svojega fanta.

Varanje je eden največjih NE-jev, žareč znak, ki pravi 'NI PREHODA', ena redkih stvari, glede katere se lahko večina ljudi strinja, da je zelo slaba. Je škandal z velikim Š – in nekaj, pri čemer moraš biti močen dobesedno kot Beyoncé, da odpustiš. To najbolje tudi sama vem: videla sem, kako je to storil moj starš drugemu staršu, in zaradi tega zdaj več nista poročena.

A vendar sem kljub temu zavedanju prevarala vse tri fante, s katerimi sem bila v resnem razmerju. Seveda nisem popolnoma oropana morale in glede laganja se počutim slabo ... Četudi je laž živela le nekaj dni ali tednov, dokler nisem zapustila vsakega od njih.

Ampak ne obžalujem niti enega trenutka, ko sem varala.

Res ne. Ker, čeprav so si bile različne, me je vsaka izkušnja naučila nekaj ključnega o sebi in moji seksualnosti v mojih zgodnjih dvajsetih.

Ponorelo grabljenje in poljubljanje na Matejevi postelji tisto noč, na primer, mi ni v trenutku razodelo, kako močno si želim narazen z Andrejem. Mi je pa pokazalo, da se moja seksualnost ni posušila, kot me je skrbelo. Še vedno sem bila zmožna občutiti mravljince, se počutiti divja; in potreba po tem, da svoje telo pritisnem ob telo nekoga drugega tako močno, da je edini logični odgovor spolni odnos, je bila še vedno tam. Tekom prihajajočih tednov sem opažala, kako pri Andreju tega občutka ni – kako ga pravzaprav nikoli ni bilo. Nič ni bilo narobe z menoj, le z najino zvezo ni bilo vse v redu.

In menim, da bi veliko več časa potrebovala, da bi to spoznala, če bi tisto noč preprosto odkorakala iz Matejeve sobe.

Zato pravzaprav ne verjamem, da je varanje kaznivo dejanje. Ne takrat, ko si mlad in se še učiš, kako tvoja srce in telo delujeta. Razmišljam o tem, kako moja stara starša – ki sta pri svojih osemdesetih še vedno srečno poročena – pripovedujeta o njunih zgodnjih zvezah in kako veliko bolj sproščene so bile od katerekoli moje. Pripovedujeta o tem, kako sta šla na zmenke v skupinah ljudi in o privlačnosti, ki je vzbujala občutek pokovke na vroči ponvi – hitri in naključni. Stvari so bile sproščene in odprte, dokler niso postale zelo resne. Danes tega več ni. In zato, namesto tega, nekateri ljudje varajo.

Drugič, ko sem varala svojega fanta, je bilo na dvorišču polnega zunanjega bara. Spet, bilo je zelo vroče in vlažnost je bila na višku. Fanta, s katerim sem bila v zvezi (recimo mu Aljaž*), ni bilo zraven, ampak prijatelj (recimo mu Bojan*) pa je bil. Po tem, ko sem zvrnila tri plastične kozarce lepljivega alkohola s še bolj lepljivim sokom, sem Bojanu priznala, da nama z Aljažem ne gre.

Vanj sem bila zaljubljena in sem si z njim želela biti, ampak nisva seksala ... že nekaj mesecev.

Skušala sem se o tem z njim pogovoriti, a on tega nikoli ni želel, zaradi česar sem se slabo počutila. Tako rada sem imela vse ostalo pri njem, da sem se prepričala, da je vse okej. Mislila sem si, da mi ni treba seksati toliko s svojim fantom, kolikor menim, da moram. Dekleta lahko zdržimo brez. Ampak tisto noč v baru je postalo zelo jasno, da sem si lagala. Po večurnem plesanju s prijatelji sem imela občutek, da mi koža zagori na vseh mestih, kjer se me kdo dotakne – kot prstni odtisi na čistem, soparnem kozarcu.

Šlo je za preveliko vznemirjenje, da bi ostalo samo pri bežnem kontaktu, potrebovala sem več.

Zato sem na dvorišču zadaj povlekla Bojana k sebi in poljubila sva se z jeziki na način, ki je bolj spominjal na nestrpno rokovanje. To je bil najbolj platonski poljub, ki ga je kdorkoli izkusil na vročo poletno noč. Po nekaj minutah sva se ločila, se spogledala in začela smejati temu, kako noro je bilo, nato pa se odpravila nazaj k prijateljem.

Poljub je bil tako zanič, a vendar sem občutila takojšnjo krivdo, da sem to storila Aljažu. Krivda je izhajala iz gnilega mesta: počutila sem se umazano in osramočeno, da sem želela kakršenkoli spolni kontakt, ki ga nisem dobila pri svojem fantu.

Vse lekcije o čistosti, ki sem jih zatirala iz otroštva, in kakšna naj bi bila pridna dekleta – naj nikoli ne želimo in da definitivno ne potrebujemo seksa – so prišle na plano.

Prijateljici s katero sva si blizu, sem povedala, kaj se je zgodilo, in na srečo je bila razumevajoča. Pomagala mi je spoznati, da zaradi tega, ker potrebujem seks v zvezi, nisem ogabna. In da je najbolj pravično, tako do mene kot do Aljaža, da greva narazen.

Razšla sva se že po mesecu dni in en teden sem jokala vsak dan, nato pa še močno zbolela. Ko sem zdravnici povedala, kaj se je dogajalo, mi je povedala, da nekateri ljudje zbolijo zatem, ko preživljajo pomemben, stresen dogodek – kot na primer zbolijo študentje po težkem izpitu.

To je točka, ko vam povem, da medtem ko ne obžalujem varanja, občutek prav tako ni ravno najboljši.

Krivda je kot plin, ki se bo razširil tako, da bo zapolnil vse kotičke. V sebi sem čutila pritisk, ki je naraščal, in bilo je boleče. A kljub temu sta obžalovanje in krivda dve ločeni čustvi. To vem zato, ker ničesar ne bi spremenila. Saj v nasprotnem primeru nisem prepričana, kakšna oseba bi bila zdaj.

Vsakič, ko sem varala, je bil občutek slab (do neke točke), a hkrati prelomen na produktiven način – kot mejnik.

Z Matejem sem se naučila, da je strast izrazita in ko jo začutiš, to veš ... in ko je ne, prav tako. Pri Bojanu, in nato s pomočjo moje razumevajoče prijateljice, sem se naučila, kako nujen je seks pri tem, da nekoga lahko res ljubiš (vsaj zame). Drugih stvari o svoji seksualnosti sem se naučila na iskren način, ampak to, da sem bila pripravljena zavreči svoj moralni kodeks, da bi doživela ta razodetja, te stvari naredi še bolj dragocene. Očitno so že morala biti zelo vredna, če sem bila pripravljena iti tako daleč.

Tretjič in zadnjič, ko sem prevarala fanta, je bilo, ponovno, na vročo noč. Ampak to je bilo edinkrat, da sem nekoga prevarala s svojim bivšim, in to je bil Andrej.

Zapleten konec najine zveze (ki je bil veliko hujši kot le to, da sem bila z Matejem) me je preganjal. In od takrat je to bilo prvič, da sva se znašla na istem mestu ob istem času.

Naključje sem spremenila v usodo in ko me je vprašal, če lahko pride k meni ob treh zjutraj, sem rekla ja. Včasih veš, da je nekaj slaba ideja, in prav to je razlog, zakaj to storiš. Pogovarjala sva se z nevarnim jezikom nostalgije in se približevala drug drugemu. Prenehala sva se pogovarjali šele, ko sva se začela poljubljati, in opazila sem, kako majhen in mrzel je njegov jezik, kot medicinski instrument, ki ga želiš dati vstran. Imela sva metodični seks, tj. seks dveh ljudi, ki sledita navodilom, da sestavita kos Ikeinega pohištva, nakar se je oblekel in ob zori odšel. Nisem se počutila slabo, a prav tako ne dobro.

Naslednjih nekaj ur sem slabo spala in čutila močno potrebo po tuširanju. Ko sem stopila ven na svetlobo, že pretoplo in premočno za 8 zjutraj, sem vedela dve stvari: prvič, pustiti moram svojega fanta. Očitno moja čustva do njega niso bila tako močna kot njegova do mene, saj sem namesto krivde čutila zgolj žalost.

Drugič, od tiste noči na Matejevi postelji, ko sem prvič prevarala Andreja, je minilo že kar nekaj časa.

Od takrat sem se o sebi naučila že ogromno – na primer, kakšen je občutek, ko si zaljubljen, kakšen je občutek pri poljubu, ki si ga resnično želim, in kakšen občutek ima seks, ko se združita potreba in ljubezen. Te tretje lekcije se le redki naučijo, a je popolna, ko jo izkusiš.

Kako naj bi potem obžalovala katerokoli stvar, ki sem jo naredila z namenom, da bi se je [te lekcije, op. a.] naučila?"

*Imena so bila spremenjena.

Vir: Cosmopolitan.co.uk