"Z možem imava na zunaj zgleden zakon. Na znotraj pa … Jaz umiram. Bojim se, da sem že čisto umrla."
"Z možem sva poročena juhuhu let. Ustvarila sva si družino, trije otroci, dva že na svojem, tretji še študent, večino časa študira, dela in ga skoraj nikoli ni več doma. S punco si ustvarjata svoje gnezdece in vprašanje časa je, kdaj bo še zadnji ptiček odletel iz gnezda.
Z možem imava, na zunaj, zgleden zakon.
Ustvarila sva si lepo družino, sva dobra prijatelja, marsikaj ustvarjava in delava skupaj, rada kam greva, se podruživa s prijatelji, skratka, oh in sploh, vse ok.
Na znotraj pa … Jaz umiram. Bojim se, da sem že čisto umrla.
Možu dobesedno ni do spolnosti. Prvih 15 let je bilo ok, to pomeni, 1x tedensko, kasneje se je to prestavilo na 1x na mesec, zadnjih deset let je pa katastrofa.
On je star nekaj let čez 50, jaz imam še nekaj do abrahama. Se je zgodilo, da se je preselil na kavč. Pet let je trajalo, da se je vrnil nazaj v posteljo, kje je bil psihično takrat ... ne vem. Fizično je bil na kavču, z mislimi pa …
Počasi sva se ohladila drug do drugega, prijateljsko funkcionirava res enkratno, se ne kregava, a meni manjka spolnost.
Želim si. Imam fizično potrebo. Lahko bi vsak dan.
Ne pomaga rdeča oblekcia, ne pomagajo samostoječe nogavice, če se že loti zadeve, ne daje nobene energije od sebe. Ni poželenja, ne v njegovih očeh, ne v dejanjih.
Pravi, da me osvaja. Ko me z mezincem podrgne po stegnu. Meša se mi. To naj bi bilo osvajanje. Kje so poljubi? Jih ni.
Kar bi pa rada danes poudarila, je pa to, da sva se lotila seksa prejšnji teden. Pet minut je potreboval, da mu je prišlo. Sicer se je potem nekaj trudil, da bi me zadovoljil oralno, ampak mislim, da če bi nadaljeval, bi med nogami zaspal. Brez energije.
Sem ga poizkušala vzpodbuditi in nič. Seveda mi je vse dol padlo, ne samo to, počutila sem se dobesedno posiljeno.
To se ni zgodilo sedaj prvič. Tudi v preteklosti je poskrbel samo zase. Pa sem takrat to sprejela. Ne vem, zakaj. KER, KER, KER, KER ... Sedaj pa ne gre. Ne morem čez to.
Želim si, da bi pokazal željo, da bi se mi posvetil, da bi mi naredil, da mi pride, 1x, 2x, 3x ...
Kar bi vas rada vprašala, predvsem tiste, ki ste v dolgoletnem zakonu, in v zakonu vse štima, razen spolnosti, ali bi sedaj, ko bi res moralo biti lepo, vse skupaj pustili, in začeli nekje znova.
Jaz ne vem, ali sem fizično in psihično sposobna vse začeti znova.
Ne izgledam slabo. Vedno sem urejena, izgledam precej mlajša, kot pa v resnici sem, marsikdo še vedno rad pogleda za mano … Le doma ne. Nikoli ni zadovoljen, dam lepo obleko gor, pa pravil, saj si lepa, ampak … Vedno je nek ampak. Vidi se, da mu ni do mene.
Se trudi za hišo, za dom, dober oče, sin. Le v postelji mu ni do mene. Počutim se izrabljeno, izdano, posiljeno, ranjeno. Mar res nisem vredna več?
Boli, prekleto boli. In ta želja po intimi ... Ko ne mine in ne mine.
Sem se prijavila na avanture in ugotovila, da so tam tudi sami fu*fehtarji, ki bi dejansko poskrbeli samo zase in za svoje potrebe.
Kaj mi je tega treba?"
Zapis je bil objavljen na tem slovenskem forumu.
Preberi še: Ženska za maščevanje bivšemu porabila skoraj 1000€ (poglej, kaj je storila)
Priporočamo tudi: Strokovnjaki razkrivajo: To je ODLOČILNO pri tem, ali bo seks dober ali slab (si vedela?!)
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc