Moj seksualni užitek je postal žrtev propadajočega zakona. Ko sem postala samska, pa je reči ja seksu postala moja "mantra srednjih let".
To, da sem po 23-ih letih zakona pri svojih 50-ih postala samska, je bila najbolj dezorientirajoča izkušnja v mojem življenju, ki se ne more primerjati z nobenim izzivom, ki sva ga delila z bivšim možem.
A kot pri vsaki večji spremembi je življenje po ločitvi pomenilo, da lahko odprem tista vrata, na katera včasih nisem niti pomislila potrkati.
Odločila sem se, da moj samski stan ni težava, ki bi jo morala reševati, ampak priložnost, da uživam.
Sama sebi sem obljubila, da si bom dovolila biti radovedna. Pravkar sem prišla v menopavzo in kar naenkrat me je bolj kot moj izgled začela zanimati moja sreča. Srednja leta so se mi zdela kot puberteta, ampak z gubicami – občasno sem "renčala" na vse v svoji bližini, moje življenjske priložnosti pa so bile neskončne.
Za razliko od pubertete, ko se nam zdi, da imamo pred seboj še ves čas tega sveta, me je druga stran 40-ih prisilila, da sem pohitela pri svojih prizadevanjih.
Začela sem delati tisto, kar imam rada, in živeti bolj preprosto. Prav tako sem začela na prvo mesto postavljati svoj seksualni užitek in odkrila, kako malo sem v resnici vedela po dveh desetletjih z enim partnerjem.
Dala sem si dovoljenje za zmenkovanje brez nepotrebnega načrtovanja in izbirala moške, ki so mi bili najmanj podobni. Ti moški – tuji akademiki, tantrični terapevti, brezposelni umetniki – so mi omogočili nov vpogled v užitke seksa.
Reči ja tem užitkom, mojemu seksualnemu življenju, je hitro postala moja "mantra srednjih let". S pomočjo različnih partnerjev sem se naučila marsikaj o tem, kaj mojemu telesu ugaja in kaj ne: tisto šeškanje mi ni bilo všeč, sem se pa zaradi njega dodobra nasmejala; tisti seks z več ljudmi je bil vse prej kot vznemirljiv (a vendar še vedno fascinanten).
Moj libido se je zadnjih nekaj let v predmenopavznem času vedno bolj večal, kar je precej pogosto, ko se ženska bliža koncu plodnosti. A globje ko sem bila v menopavzi – in bolj ko je bil divji moj urnik zmenkov – sem postopoma izgubila željo po priložnostnem seksu.
Tri leta po ločitvi sem si ponovno zaželela dolgotrajnega partnerstva. Ampak to iskanje se je zmeraj hitro končalo v spalnici.
Mislim, da lahko spoznamo ogromno o neki osebi na osnovi tega, kako se z njim seksualno ujamemo. V kolikor je moškega bolj zanimal njegov orgazem kot moj, sem spoznala, da je tudi na mnogih drugih področjih bil osredotočen predvsem nase.
Iskala sem ljubimca, ki bi bil v postelji radodaren in radoveden ter da bi se ob tem, če bi najini telesi proizvedli kakšen čuden zvok, preprosto nasmejal. Te kvalitete so običajno pomenile tudi način, kakšen pristop je imel do razmerij in življenja samega.
Prav tako sem se naučila, da je tajming ključen, ko v srednjih letih iščemo ljubezen.
Za nekoga, ki je šele končal dolgotrajno razmerje, tako kot jaz, je precej pogosto, da si želi uživati v različnih partnerjih, raziskovati, kako je lahko ljubezen drugačna po tem, ko se zakon konča in otroci odrastejo.
Prvih nekaj let mojega zmenkovanja v srednjih letih moškemu nisem mogla ponuditi monogamije in ko sem to poskušala, se je pogosto končalo v solzah. Ko sem nato hodila s sveže ločenimi moškimi (na točki, ko sem bila sama že pripravljena na razmerje) pa sem bila jaz na drugi strani – dokler nisem sprejela, da ti moški prav tako potrebujejo tisto obdobje po ločitvi, kot sem ga potrebovala sama.
Seks in ljubezen v srednjih letih sta zelo drugačna v primerjavi s tistim, kar sem iskala kot mlada ženska.
Zdaj sem romantična, a hkrati realistična in veliko bolj so mi jasni kompromisi, ki jih zahteva partnerstvo. In razmerja, ki sem jih imela v srednjih letih so bila seksualno razburljiva in čustveno globoka.
Zdaj veliko lažje odpustim, a vendar prav tako hitro odidem, če opazim slabo vedenje. Seks odraža to, kdo smo kot partnerji in vesela sem, da nisem podlegla občutku sramu, ki se drži eksperimentiranja z več ljudmi.
Čeprav še zmeraj nisem našla prave osebe, s katero si želim biti do konca življenja, je celotna pot postala veliko manj zmedena in veliko vrednejša, kot sem si kadarkoli predstavljala, da bo.
Po predlogi Karin Jones