"Ko je dokončno odšel, sem se utapljala v žalosti. Ali res lahko preživim to brezno obupa? Hladna resničnost njegove odsotnosti je bila neznosna."
"Zaljubljen sem v nekoga drugega."
Besede, ki obrnejo svet na glavo. Besede, ki naj bi jih le drugi ljudje govorili in slišali. Besede, za katere sem mislila, da jih v svoji družini nikoli ne bom slišala.
Slabost in praznina v želodcu. Notranji mir v hipu zdrobljen, izgubljen, in to z enim samim kratkim stavkom.
"Ampak poročena sva vendarle že 23 let. Kaj pa najini otroci? Zmeraj sva jim govorila, da jim nikoli ne bo treba skrbeti, da bo naša družina razpadla. In ona je dvajset let mlajša od tebe – ko sva se poročila, je imela šele DVE leti!"
Počutil se je grozno, ampak je bil tako močno zaljubljen, da to ni spremenilo njegove odločitve.
"Tako mi je žal, da moram narediti to tebi in otrokom. Ne gre za to, da te ne ljubim, ampak preprosto moram biti z njo."
Medtem ko sem sama ležala v postelji, sem premlevala, kaj bi lahko šlo narobe. Večino najinega zakona sva šla skozi lepe in tudi nekoliko težje trenutke, skupaj dosegala cilje in rastla. A vendar sva postopoma, ne da bi se sploh zavedala, zapadla v kokon samoumevnega in prenehala negovati najino posebno vez.
Še bolj sem bila zmedena zato, ker je še naprej do mene ostajal dober in nežen. Ni se obrnil stran, ko sem bila v bolečinah in žalovala. Večkrat sem pristala v njegovem objemu in jokala ter prejemala tolažbo osebe, ki je v resnici povzročila vse te rane.
Ko je dokončno odšel, sem se utapljala v žalosti. Ali res lahko preživim to brezno obupa? Hladna resničnost njegove odsotnosti je bila neznosna.
Moji prijatelji so bili šokirani, ko so me zagledali.
"O, moj bog, ženska, pa ti razpadaš. Moraš se prisiliti in nekaj pojesti."
"Preprosto ne morem," sem odgovorila. "Resda je to gotov način za hitro izgubo kilogramov, a vendar te metode ne bi priporočala nikomur."
Sčasoma sem začela brati knjige in iskati pomoč. Moja svetovalka je bila prijazna, a stroga:
"Živi v trenutku; pusti bolečo preteklost za sabo, pozabi na sanjarjenje o prihodnosti. Kaj je v TEM TRENUTKU resnično? Poročil se je z njo – ne bo se vrnil k tebi."
Počasi sem se naučila živeti vsak dan posebej. Sprejela sem svoj del odgovornosti in sčasoma oprostila tako sebi kot njima, kar mi je bilo prav tako v veliko pomoč. To mi je omogočilo, da sem se izognila uničujoči grenkobi, ki pokoplje toliko žensk v podobnih situacijah.
Sčasoma sem spoznala, da lahko nekaj tudi sama ponudim drugim ženskam, ki se soočajo z bolečimi izgubami, in začela pomagati, kolikor sem le mogla.
Potrebovala sem pet dolgih let, preden sem z gotovostjo lahko rekla, da sem popolnoma zacelila svoje srce. Zdaj lahko o tem govorim brez težav, ne da bi me preplavila močna čustva.
Še vedno ga imam rada, a vendar ga več ne potrebujem. Živim polno življenje, v sebi pa sem ponovno našla mir.
Po zapisu Deb Williams
