"Za to, kar čutim, ne krivim tebe ali drugih moških, s katerimi sem spala. Včasih sem mislila, da takšen spolni odnos pač je. Kar je tudi razlog, zakaj sem uradno končala s tem."
Dragi mož: ljubim te. Najin seks je odličen.
Ampak obstaja ena maaala stvar, o kateri bi se rada pogovorila s teboj: uradno sem končala s penetrativnim seksom. Še preden začneš godrnjati "ugh, a je to spet za en Cosmo članek?" (ker odgovor je ja, ampak hkrati tudi ne), naj ti razložim.
Odkar pomnim, se je pri seksu vse vrtelo okoli penisa in vagine. Penetracijo. Noter in ven. Natepavanje, natepavanje, natepavanje.
Celo, ko sem pri 16-ih izgubila nedolžnost, je moj takratni fant odprl zavojček s kondomom, me nekajkrat poljubil in nato natepaval do onemoglosti.
Takrat je bila to velika stvar. (Mislim, halo? Prepričana sem bila, da je to ves smisel izgube nedolžnosti.) Ni bilo važno, da nisem prišla niti blizu orgazma takrat (ali naslednjič in nato še enkrat zatem ... iiin tako naprej). Važno je bilo le natepavanje. Saj veste, penetracija, za katero sem mislila, da me bo spremenila v žensko. Sijočo seksualno boginjo.
In v kaj me je v resnici spremenilo? Osebo, ki je pogrešala prave orgazme.
To pa zato, ker sem pred svojim prvim seksom dejansko imela priložnost doživeti tisti ta pravi veliki O (seks na suho, zadovoljevanje s prsti, oralni seks, drgnjenje tam spodaj).
Seveda vse to zdaj še vedno počneva, preden se začne vso tisto natepavanje, ampak nikoli dovolj dolgo, da bi me dejansko spravilo do vrhunca.
Moram sploh izpostavljati, da so z zgolj penetrativnim seksom moje možnosti za orgazem veliiiko nižje?
Iz nekega prekletega razloga, potem ko smo heteroseksualne ženske uradno doživele svoje prvo natepavanje, ki mu rečemo seks, ure poljubljanja in predigre nadomesti nagel seks, ki se konča tik zatem, ko na sceno prispe sperma. Ugh!
No, za to, kar čutim, ne krivim tebe ali drugih moških, s katerimi sem spala. Krivim družbene standarde. Včasih mi je vso to natepavanje bilo popolnoma okej, ker iskreno ... sem mislila, da takšen pač seks je. In na žalost tako misli tudi ogromno drugih heteroseksualnih parov.
Ker, če dobro razmisliš, so nas le tega naučili. Filmi, oddaje, knjige in pornografija. Vsaka seksi scena, celo romantična, vodi do Velikega Dogodka. Velikega Seksa. Natepavanja, natepavanja in še enkrat natepavanja.
Kar je tudi razlog, zakaj sem uradno končala s tem. Odstopam. Dovolj imam prepričanja, da "ne gre za seks, če ni penetracije".
Kot vedo vsi, ki se nahajajo v ne-heteroseksualnih razmerjih, obstaja kup drugih načinov zadovoljevanja in marsikateri izmed njih ne vključuje lenobnega natepavanja. Veliko jih niti ne vključuje porivanja stvari v luknje.
Zatorej ... to je moj dvotedenski odpovedni rok. Moja izjava, da več ne sprejemam natepavanja kot seks.
Ni važno, koliko "krogov" narediš ali kako pogosto je natepavanje – preprosto mi ni všeč. In po dolgem razmisleku sem ugotovila, da mi pravzaprav nikoli ni bil.
Zato bom namesto tega, da tam ležim v iskanju drobnih zalogajev užitka in upanju na nekaj trenutkov predigre, kot sem to počela svoje celo seksualno življenje, končno postala sijoča seksualna boginja, ki bi morala postati že pred leti.
Končno bom povedala, kaj si želim in to tudi dobila. Uradno končujem z obdobjem natepavanja.
V bodoče bo seks izgledal manj kot to in bolj kot tisto, kar bi moral biti. Če pride do penetracije, okej. Ampak to več ne bo osrednji dogodek. Tista najbolj pomembna stvar.
Penetracija bo priloga. Seks bo igranje vlog iz najinih najljubših TV serij. Vključeval bo ogromno prstov, najina jezika, morda kakšno seks igračko in, če boš priden, morda celo sladko smetano.
Se to ne sliši veliko bolje kot natepavanje, po katerem te tako ali tako bolijo roke? Mislim, da ja.
Z ljubeznijo,
tvoja potrebna žena, ki zdaj, v tem trenutku, potrebuje pozornost na kavču.
Po zapisu Rachel Varine
