"Zelo sem ji zameril in pojasnil, da so to moje prijateljice in da ne varam, zato nisem ku*bir."
"S partnerko sva zelo grdo končala najino razmerje. Skupaj sva bila skoraj 16 let in imava dva otroka.
Priznam, da sem bil kar nekajkrat v teh letih nepošten (za njo) saj sem se dopisoval z drugimi ženskami s portala. Tudi na pijači sem se dobival. Nisem pa varal.
Partnerka je vse to izvedela že pred leti, a je to prenesla in sva nekako krmarila do letošnje pomladi, ko je ponovno počilo ponovno zaradi njene ljubosumnosti. Imam prijateljice s chata, s katerimi se veliko pogovarjam in mi ti pogovori veliko pomenijo. Nisem pa je prevaral, navajam ponovno. Zahtevala je celo, da za vedno prekinem s temi ženskami.
Glede tega je moja partnerka bila zelo občutljiva, zato sva se grdo sporekla in od takrat ne govoriva več, saj je odšla z otrokoma v svoje stanovanje. Padlo je nekaj grdih besed z njene strani, jaz sem molčal. Označila me je za ku*birja.
Zelo sem ji zameril in pojasnil, da so to moje prijateljice in da ne varam, zato nisem ku*bir.
Ona tega ni razumela, saj tudi sama ni imela prav nobenega prijatelja. Večkrat sem ji tudi očital, da bi morala imeti kakega moškega prijatelja, da bi se z njim pogovorila in bi potem razumela mene.
Otrok in tudi nje nisem videl že nekaj mesecev, tako da ne vem, kako se jim godi. Niti ne pokliče, ne pošlje sporočila. Nič. Priznam, da sem sam bolj zaprti tip in nimam poguma, da bi jo kontaktiral. Kako začeti in navezati stik z njo, me zanima, saj sem čustveno uničen.
Vem da mi je zamerila. V bistvu jo imam še vedno rad. Kako bo naprej, ne vem. Kako bomo uredili to naše življenje.
Da ne bo pomote, nimam nove ženske. Imam pa ženske prijateljice s chata (ona-on), ki so ločene in se z njimi pogovarjam o teh rečeh.
Vse so izkušene in pravijo, da moram to zgodbo zaključiti in se morava pogovoriti s partnerko. Te prijateljice so bile že na raznih zakonskih terapijah in vejo, kako se stvari streže. Dobim zelo koristne nasvete z njihove strani.
Tu nastopi moja težava, kako pristopiti. Bojim se, ker vem, da me bo bivša partnerka ponovno obtožila in rekla, da sem ku*bir in se bova sporekla, zato ne bomo nič rešili. Moja slaba stran je tudi trma, sem zelo trmaste sorte, se hitro ujezim in težko kaj oprostim.
V bistvu vse te težave tlačim v sebe, poskušam, da ne bi o tem razmišljal, a da bi se lotil reševat zadeve, nimam poguma. Naložil sem si ogromno zadolžitev, dela, ki me zaposli za celi dan, da le ne razmišljam o tem, ker ne vidim izhoda. Najbolje se počutim v domači delavnici, kjer neumorno kaj popravljam in pozabim na težave. Zavedam se, da to ni prav.
Najhuje pa je zvečer, ko se uležem, pridejo te misli na dan in me utesnjujejo. Vsak trenutek čakam, da me pokliče, da bi se normalno pogovorila, a mineva že tretji mesec, odkar je tako.
Kako rešiti situacijo, če sam nimam poguma? Nimam moči, da bi jo poklical."
Kaj bi mu svetovala ti?
Zapis je bil objavljen na tem slovenskem forumu.
Preberi še: "Kaj ta ignoranca dela moji samozavesti in občutku, da sem ženska, da sem vredna" (izpoved žalostne Slovenke)
Priporočamo tudi: "Stara sem 26, mama pa hoče, da ji vsak dan pošiljam sms-e" (klic na pomoč Slovenke)
Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi