"Stara sem 26, mama pa hoče, da ji vsak dan pošiljam sms-e" (klic na pomoč Slovenke)

"A so vse mame take? A to kdaj mine? Fantu se zdi simpatično, da smo tako 'povezani', ma meni se zdi, da smo malo preveč ..."

"Stara sem 26, mama pa hoče, da ji vsak dan pošiljam sms-e" (klic na pomoč Slovenke) (foto: Profimedia) Profimedia
27. 7. 2022

"[Stara sem, op.a.] 26, imam službo, ki je dobro plačana, imam fanta, s katerim imava stanovanje. Problem je, da s fantom živiva v tujini – preselila sva se pred nekaj tedni in mama in oče (predvsem mama) vsak dan zahtevata, da jima pošljem sms, ko grem spat. Seveda je to precej pozno in po enem tednu je mama rekla, naj ji raje vsak dan ob osmih zvečer po slovenskem času pošljem sporočilo, v katerem naj napišem, kaj sem delala čez dan.

Saj razumem, da gre za materinsko ljubezen, ampak kako dolgo to traja?

Nekako sem tudi skozi tisto najstniško trmo pred leti razumela, da sem mlada in jo skrbi, če potujem s prijatelji. Ampak danes se pa vedno bolj bližam tridesetim, ona pa me še vedno vsakič, ko grem na kakšen dopust, vpraša za točen naslov, kje bova s fantom prebivala. Včasih me zaskrbi, da se bo kar prikazala na vratih, ampak menda to vpraša 'za vsak slučaj, če se kaj zgodi'.

A so vse mame take? A to kdaj mine? Fantu se zdi simpatično, da smo tako 'povezani', ma meni se zdi, da smo malo preveč," je na slovenskem forumu zapisalo dekle.

"Moja 70-letna starša sta čisto podivjala, vsem nam je neprijetno" (klic na pomoč Slovenca)

Medtem ko so ji nekateri odgovorili, da to izgaja iz potrebe po nadzoru ...

1.

"Tudi jaz živim v tujini in mi na kraj pameti ne pride, da bi dovolila kontrolo. Preprosto ji povej, da ne boš pošiljala, in dejansko ji ne pošiljat. Pika. Ne vem, v kakem odnosu sta, ampak mogoče je ok, da ji najprej pošlješ vsaka dva dni, če ji sedaj res vsak dan pošiljaš, potem vsake tri dni, vsake štiri dni … Ne si dovoliti, da te takole kontrolira, ker to res ni normalno."

2.

"Tole je dihanje za ovratnik. Sem mama in moja hči ne živi več doma. Je tvojih let. Živi v kraju kjer ima službo. Na kraj pameti mi ne pade, da bi ji rekla, da mi mora pisat ali celo pisat, kaj počne. Bi mi dejala, da sem prismuknjena. Koliko se imate radi, ni odvisno od sporočil. Zato s tem prenehaj oziroma mami postavi jasne meje, če ne, te bo mama nadzorovala vse življenje. Odgovorit na klic ali msg ni isto, kot delat kar želijo drugi. Torej mami povej, da boš pisala in klicala, ko se ti bo zahotelo.

... so bili drugi drugačnega mnenja:

1.

"Jaz sem pa hči (a tudi mama mojim fantom) in je takole: dokler ni bilo mobitelov in interneta, smo bili dogovorjeni, da pokličem starše samo, če je kaj narobe. Sedaj se pa že cca. 10 let slišimo praktično vsak dan, (tudi starša sta že fajn v letih), saj ne za dolgo, 10 minut klepeta in to je to. Pač, starši bi radi malo sigurnosti, in odkar so prenosni telefoni, se mi to ne zdi noben pretiran napor. Daš slušalke, delaš kaj drugega in hkrati malo poklepetaš.

Po drugi strani npr. se je moj sin praktično že odselil (videli še nismo že pol leta), pa se skoraj nič ne slišimo niti po telefonu, včasih jaz pokličem, a ne več kot 1x na dva tedna, ker nočem težit. Seveda bi raje videla, da bi kaj poklical, samo toliko, da ga slišim.

Hočem reči, da večinoma potrebujemo samo par besed, kratek klepet. Včasih zaradi tega, da je kaj govoriti, pač tudi kaj preveč sprašujemo. Mislim, da ne gre za nobeno kontrolo, to je le vzdrževanje stika (podobno kot socialni stiki/mreženje). In še to, manj kot imaš stikov, manj imaš tem za pogovor, dokler ne utihneš oz. še ne pokličeš več, ker nimaš kaj govoriti."

2.

"Jaz sem isto stara in trenutno še živim s starši (s partnerjem gradiva hišo) in kljub temu da sta v službi zjutraj in prideta popoldne domov, jih še vedno pokličem vsako jutro (ne zato, ker bi morala, ampak ker ju hočem), če jih ne, me onadva pokličeta (doma imam dojenčico in ni včasih možno, da ju pokličem) in s tem, kar tvoja mami želi, zame ni čisto nič nenavadnega. Jaz imam vedno v glavi, da se starata počasi (oba čez 60 let) in vem, da ko ju ne bo, mi bo točno to manjkalo. Tako, da se čisto strinjam s tvojo mami. Ne razumem tega, vsak dan se lahko slišimo s prijatelji po 10x na dan, a s starši niti enkrat, kje je logika. In to ni nobena posesivnost, kakor eni govorite. Samo spomnite se, da jih enkrat več ne bo!"

Eden izmed njih pa ji je svetoval s praktično rešitvijo:

"Praktična rešitev: nauči ju – oba starša (če še ne znata) uporabe Viberja ali Whats uppa. Naredi skupino družine. Potem pač enkrat dnevno, ni važno kdaj, pošlji kakšno sliko. Karkoli. Rožo, ki si jo opazila na cesti. Obleko v izložbi. Večerjo. Enako prosi tudi njiju. Tako boste ostali v rednem kontaktu, ne bo ti pa potrebno poročati kaj počneš."

Kaj bi ji pa svetovala ti?

"Se vam zdi normalno, da dvoletna hčerkica ves čas naokoli teka NAGA?"