"Na zmenek sem šla s potencialnim serijskim morilcem, ki sem ga spoznala na Tinderju" (resnična zgodba)

Zame iti na zmenek ni nič posebnega. Sama redno spoznavam moške in uživam v njihovi družbi ob dobri pijači ali kavi. Za privlačno žensko v zgodnjih 30-ih so moje življenje in zmenki precej tipični. No, ta zmenek je bil drugačen.

Že od začetka sem se obotavljala.

Spoznala sem ga na Tinderju in ni bil ravno moj tip moškega. Nisem prepričana, zakaj sem sploh podrsala desno, ampak pač sem. Nisem niti prepričana, zakaj sem si z njim vztrajno dopisovala, ampak pač sem. Nič takšnega ni bilo, kar bi me skrbelo; preprosto se mi ni zdel ... pretirano zanimiv.

Bil je nekoliko starejši od mene in kolikor sem lahko razbrala, ni imel ravno urejenega življenja. Dajal je vtis, da je pameten in v bistvu sva imela nekaj skupnih interesov, a vendar me ni fizično privlačil, prav tako pa me je njegova izbira besed precej motila. Ni razumel mojih šal in vse, kar ni bilo pravilno črkovano, je šlo mimo njega.

Ko me je povabil na kavo, sem se obotavljala in ga pustila čakati, češ da moram preveriti svoj urnik. Zdel se je neškodljiv, a bila sem trdno prepričana, da ni pravi zame.

Po drugi strani pa sem si želela iti na zmenek z nekom, ki ni bil ravno moj "tip", glede na to, da se je le-ta do zdaj zame zmeraj izkazal za toksičnega. Zabavnega, a ne tudi zdravega.

In tako sem se znašla za mizo kavarne v sosednjem mestu. Gledala sem v moškega nasproti, s katerim sicer nikoli ne bi šla na zmenek. Ampak imela sem res dober namen. Rekla sem si, da bom poskusila; dala sem mu priložnost.

Prvi opozorilni znak sem zaznala, ko me je premeril z očmi od glave do pet. Logično je, da si na prvem zmenku osebo ogledaš, ampak ne tako, da vanjo naravnost strašljivo strmiš in si ob tem oblizneš ustnice.

Takrat še nisem vedela, da bo to vrhunec najine interakcije. Po prvih dveh minutah je postalo jasno, da je tip maničen.

Ne zgolj nervozen, kar na prvem zmenku ni nič nenavadnega, ampak resnično maničen: govoril je zelo glasno in neprekinjeno, konstantno je trzal, oči pa so mu ves čas begale. Začela sem se spraševati, če je morda kaj zaužil.

Povedal mi je zgodbo o tem, kako je skoraj zažgal svoj celotni stanovanjski kompleks s svečo, medtem ko se je s svojo punco namakal v banji. Ni rekel bivšo punco, ampak le punco.

Pripovedoval mi je o svojih terapijah in ponavljajočih se težavah z uporništvom. Na prvem zmenku! Ob kavi. Povedal mi je, da ima konstantno potrebo po kršenju pravil preprosto zato, ker obstajajo.

Med vsem tem mi je rekel še, kako zelo bi me rad videl vso "napaljeno" in kako vročekrvna rdečelaska moram biti.

Tik zatem pa mi je oznanil, da se ima za feminista. Želim si, da tega ne bi zaznala kot opozorilni znak, a vendar so me izkušnje naučile, da ko se moški okliče za feminista, in to kar tako, kot strela z jasnega, to oznako uporabi sebi v prid.

Kmalu sem ugotovila, da je moj strah upravičen, ko je nadaljeval: "Sem feminist. Sočustvujem s tem, kako težko je ženskam. Morda še preveč."

Z očmi sem zavila tako močno, da sem si gotovo pretegnila kakšno mišico. Nato je nadaljeval: "Če bi lahko izbiral, bi se na ta svet vrnil kot ženska. Ker četudi živimo v moškem svetu, imajo ženske vso moč. Ti (in pri tem je pokazal name) lahko z moškim manipuliraš, da naredi, karkoli želiš."

Medtem ko sem se pripravljala na odhod s slabega-ampak-ne-še-totalno-strašljivega zmenka, je razkril, da je vesel, ker nima nobenih obvez, kot je žena ali otrok, ker to pomeni, da lahko počne, kar želi – na primer, se odpravi na "bojni pohod za pravičnost".

Ja, na zmenek sem šla s tistim moškim, ki ga običajno vidite na poročilih – po tem, ko je zagrešil nek gnusen zločin.

Toksična moškost in potlačena jeza do žensk? Obkljukano.

Nasilne fantazije? Obkljukano. 

Moj takojšnji odhod in dvojno preverjanje, če je slučajno za mano, ter trideset minutna vožnja v nasprotno smer, preden končno zavijem proti svojemu domu? Obkljukano. 

Lekcija naučena: Nikoli več ne bom dala priložnosti osebi, glede katere imam čuden občutek. Jasno je, da me je nekaj že na začetku odvrnilo in moj instinkt je imel prav. Bila sem neumna, da sem se sploh dobila z njim.

Še ves naslednji teden sem pogledovala čez ramo in zaklepala vhodna vrata. Prav tako zdaj pijem kavo v drugi kavarni.

Po predlogi Alison Meehan

Preberi še: Zakaj do enih ljudi čutimo takojšnjo privlačnost, do drugih pa ne? (ODGOVOR strokovnjakov)

Priporočamo tudi: ŠOK! Nevesta izve, da je bodoča tašča skrivaj pomerila njeno poročno obleko: "Uničena je!" (resnična zgodba)

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord