Kako zelo so od efekta kontrasta odvisne naše percepcije atraktivnega (tako nas samih kot ljudi s katerimi prihajamo v stik), smo že pisali. A naj na tem mestu na hitro povzamemo:
- ženska povprečnega videza bo npr. v očeh moškega na kakšni večerni zabavi veljala za manj privlačno, kot v resnici je, če je ta pred njo govoril (ali bil v družbi) z zelo lepo žensko,
- velja pa tudi obratno: povprečno lepa ženska, ki bi vstopila v prostor z manj atraktivnimi ženskami, bi bila ocenjena za lepšo, kot v resnici je.
Skratka, kontekst šteje!
Test Charliejevih angelčkov
Gutierres in Kenrick pa sta sta s svojimi študijami ugotovila še veliko več. Na vse nas še kako vpliva tudi obilje lepote, ki v nas zre z malih in velikih ekranov, naslovnic revij in reklamnih plakatov.
V eni od svojih študij sta tako na t.i. test Charliejevih angelčkov postavila več študentov - prostovoljcev, ki sta jim pokazala fotografijo povprečno privlačne ženske, in jih vprašala, če bi ji dali možnost in šli na zmenek z njo.
Izkazalo se je, da je bilo fantov v eni od testnih skupin znatno manj pripravljenih poskusiti srečo s to običajno žensko kot v drugi, kontrolni skupini.
A zakaj?
Nerealen občutek obilja možnosti
V skupini, ki je dekletu na fotografiji najpogosteje dala 'košarico', so pred dilemo zmenka predvajali popularno serijo Charliejevih angelčkov, v kateri - kot vas večina dobro ve - v glavnih vlogah nastopa več zares lepih žensk. Po drugi strani pa si v kontrolni skupini bili fantje izpostavljeni povsem nevtralnim vsebinam.
Psihologa sta nazadnje sklenila, da se fantom, ki so bili pod vtisom Charliejevih angelčkov, enostavno ni dalo ubadati s povprečnim, čeravno dosegljivim dekletom. Izpostavljenost obilici lepih deklet (pa čeravno filmskim junakinjam) je njihove možgane zavedla v (nezavedno) misel, da je tam zunaj 'še veliko drugih, boljših možnosti'.
P.S.
Preberi si še: Lepi ljudje uničujejo družbo.
Nataša Zupanc