Pa je to res? Najbolje, da se vrnemo v čas, ko je v Evropi družbeni dogovor o monogamnem vzorcu partnerstev nadvladal vzorec poliginije (mnogoženstva).
Po pisanju spletnega bloga s portala Psychology Today naj bi monogamija prinašala največ koristi moškim nižjega statusa, saj so si ti v času mnogoženstva težko našli in še težje privoščili (vsaj eno) partnerico, a tudi ženskam, ki so bile v dani skupnosti najlepše, z najboljšimi rodbinskimi povezavami ali najbolj sposobne. Recimo jim torej kar alfa ženske.
In če torej sklepamo, da moški nižjih statusov niso imeli ne politične in ne siceršnje moči, da bi kakorkoli vplivali na tako pomenljivo družbeno spremembo, gre morda pomisliti, da so prste vmes imele prav ... ženske! In to tista peščica pomembnih žensk, ki je s poliginijo največ izgubljala (svojega alfa moškega si je namreč morala deliti z drugimi ženskami).
A če tej hudomušni špekulaciji celo nekako verjamemo, se gre vprašati, kaj bi od premika s poliginije (ki je vendarle morala biti povšeči moškim najvišjih statusov) na monogamije imeli slednji.
... se vedno najde tudi pot!
Hja, moškim nižjega statusa so 'svoje' preostale potencialne družice prepustili v zameno za pridno plačevanje davkov in vojaščino.
Prebrisano, ni kaj ;)
Za bolj radovedne še povezava do bloga dr. Michaela Pricea: Was Monogamy Established for the Benefit of Women?
