Kako čudovit zapis. 🥺❤️
"Moji ženi je dve leti prej, preden sva se spoznala, v težki prometni nesreči umrl fant. Resnično ga je imela rada in še danes, po 10 letih, ga ima še zmeraj, ampak mene to ne moti.
Ko sva se spoznala, je bila prepričana, da jo bom zaradi tega zapustil, saj mi je rekla, da za njo drugi moški nikoli ne bo obstajal, jaz pa se kljub vsemu vsak dan trudim, ne da ga pozabi, ampak da začne živeti, da je srečna in vsak nasmeh na njenem obrazu mi pomeni več kot kovček zlata.
Pogosto sem jo zalotil, kako joče, kako psihično pada, a vse se je spremenilo po tem, ko je zanosila. Takrat sem ji - takoj, ko sva izvedela, da je noseča - rekel, da bova otroka, če bo fantek, poimenovala po njenem tragično preminulem fantu.
Ljudje moji ... Ljudje moji, sanja se vam ne, kako srečen izraz se ji je izrisal na obrazu.
Nino*, najin sin, je danes star 6 let in s prihodom na ta svet je vsem prinesel ogromno sreče. Morda nekateri ne bodo mogli razumeti, ampak moja žena je tako dobra oseba, da mi je v neopisljivo zadovoljstvo biti njen mož. Ne glede na vse se bom še naprej trudil, da bo srečna, ker ko je srečna ona, sem srečen tudi jaz. Več od tega pa ne potrebujem."
*Ime je bilo spremenjeno.
Zapis je bil v izvirniku objavljen tukaj.
Resnična zgodba: "Zame je bil najlepši dan tisti, ko je mož začel zahajati k Lojzki"
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
){kind=link}