"Ali lepota res prihaja od znotraj? Sem res tako plitek, da mi ni pomoči? Ali pa sem zgolj človek?" se sprašuje.
Za to ne obstaja lahka pot. To ni nekaj, kar želim povedati, ampak če hočem biti iskren do sebe, bom to naredil.
Moja žena me ne privlači.
Ne gre ravno za nekaj, kar lahko na splošno deliš z ljudmi, kajne? Vem, da ne morem, ker bi se počutil nezvestega. Počutil bi se, kot da omalovažujem svojo ženo in to je zadnja stvar, ki jo želim.
Tega si ne zasluži. Tako dobra ženska je. Čudovita ženska. Veliko boljša oseba je od mene.
Vem, zakaj me moja žena več ne privlači in tega ne gre povedati na lep način. Zredila se je.
Ko jo pogledam, ne morem spregledati njenega podbradka. Želim si in sam bog ve, kako zelo sem se trudil, a vendar je kot madež na čisti srajci; ko ga enkrat zagledaš, ga več ne moreš spregledati. Je preprosto tam.
V preteklih treh letih je moja žena prešla iz velikosti 38/40 na velikost 46 in ni videti, da bi se stvar v bližnji prihodnosti obrnila v nasprostno smer. Ja, obstaja razlog za to. Nihče se ne odloči, da se bo zredil.
Vendar so se do zdaj ti prvotni razlogi nekoliko razpršili. Gre za začaran krog – moja žena se je zredila, ker je začela piti. In piti je začela, ker je bila nesrečna. In zdaj je nesrečna, ker se je zredila.
Da ne boste mislili, sam nisem nedolžen pri vsem tem. Prepričan sem, da sem tudi jaz prispeval k njeni nesreči, ampak večina pa je bila povezana z zunanjimi dejavniki. Delom, družino, prijatelji – ni bilo lahko.
A vendar, na kateri točki pogledaš samega sebe in si rečeš: 'zredil sem se, čas je za spremembo'?
Pravzaprav ne samo, da rečeš, da se boš spremenil, ampak to tudi storiš. Začneš s spremembo in se tega držiš.
Skozi sva dala članarine v fitnesu, shujševalne programe, vadbene načrte in številne druge strategije, ampak moja žena nikjer ni zdržala več kot štirinajst dni. Pravi, da je vse preveč težko, in prepričan sem, da je res – ampak druge poti ni.
Ali lepota resnično prihaja od znotraj? Sem res tako plitek, da mi ni pomoči? Ali pa sem zgolj človek?
Še sam ne vem. Ampak, ali ne obstaja nepisano pravilo v razmerjih, da se morata oba potruditi po svojih najboljših močeh, da ostaneta ne samo povezana, ampak tudi privlačna drug drugemu?
Moja žena me ne privlači in v najinem zakonu se že kažejo posledice, saj med nama ni nobenega ognja; pravzaprav še komaj vidim kakšno iskrico.
Ona ve, kako čutim. Seveda ji nikoli nisem povedal. Kako neki lahko sploh te besede izrečeš? A vendar ona to čuti. To vidi v mojem pogledu, ki ni niti usmerjen v njo. Sliši v besedah, ki jih niti ne izgovorim. Čuti v najinih praznih objemih. Prebira s strani najinega pomanjkljivega, zelo občasnega spolnega življenja.
Pravzaprav temu sploh več ne morem reči spolno življenje, saj še komajda obstaja. In oba sva veliko premlada za to. Želim si, da moja žena izgubi nekaj kilogramov. Ne morem si pomagati. Želim si, da je zdrava, samozavestna in se v svoji koži dobro počuti.
Vseeno mi je, če se to sliši plitko, a hkrati mi na nek način ni. Sovražim se, ker tako čutim. Sovražim se, da ne morem preko tega. Sovražim se, ker je prišlo tako daleč.
Moja žena si zasluži boljše. Boljše od mene. Želim si, da bi lahko bil moški, s katerim se je (no, vsaj tako je mislila) poročila. Ampak nisem. Sem samo jaz.
In moja žena me ne privlači.
Po zapisu Elliota Northa
Preberi še: Strokovnjaki razkrivajo, kaj o tebi v resnici pove to, kakšen odnos imaš z BIVŠIM
Priporočamo tudi: Zakaj moške v resni zvezi privlačijo DRUGE ženske? 6 najpogostejših razlogov
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc