"Loti se me praktično kadarkoli in kjerkoli, in to prav agresivno, tako da me mine še preden se začne ... On bi kar seksal vpričo budnega otroka, ki se doji."
"Sem mlada mamica, s partnerjem imava čudovitega 6 [mesecev, op. a.] starega dojenčka, ki je moj prvi otrok in njegov tretji, saj je partner kar nekaj let starejši. Ker otroček ni bil načrtovan, trenutno še ne živimo skupaj – jaz z otrokom živim v hiši pri svojih starših, on pa v drugem kraju pri svojih, vendar naju vsak dan obišče, razen, če ves dan dela (izmenski delovni čas).
Težava pa je naslednja – partner je že v času moje nosečnosti postal dobesedno obseden s seksom, sedaj po porodu ni nič drugače. Tudi prej sva imela aktivno spolno življenje, kadar sva bila skupaj, tudi večkrat na dan, vendar tole zdaj presega vse meje.
Kadarkoli smo skupaj, me dobesedno napada, tudi če je zraven otrok, npr. kadar otročka držim, previjam, dojim … Loti se me praktično kadarkoli in kjerkoli, in to prav agresivno, tako da me mine še preden se začne.
V osnovi me odbija že dejstvo, da je zraven otroček – sicer spi v svoji posteljici, ki je ob moji/najini, tako da, če spi, me, dokler je tako majhen, načeloma ne moti, vendar on bi kar seksal vpričo budnega otroka, ki se doji ali pa je zraven naju.
Kadar je v službi, mi pošilja sporočila, vezana na seks, praktično ni dneva, da ne bi omenil seksa.
Otroka ima sicer zelo rad, vendar mi ne pomaga prav veliko (poklic, zaradi katerega dela izmensko, velikokrat tudi praznike in nočne) – po ali pred službo se pripelje do naju, se nekaj časa ukvarja z otrokom ali pa nadleguje mene, kadar se jaz ukvarjam z otrokom, nato gre v službo, tako da osnovna skrb za otroka je praktično vsa na meni, vključno z uspavanjem.
Noči preživimo ločeni, saj je zame postalo enostavno preveč naporno. Otrok se ogromno prebuja in doji, poleg tega pa mi na drugi strani teži partner, ki bi celo noč seksal.
Samo čaka, da otroka uspavam nazaj, in se me že loti. Sploh ne vem več, kaj je spanje.
Pogovor z njim ne zaleže, ne razume, da je skrb za otroka zame naporna, da že skoraj pol leta nisem spala več kot 2–3 ure na noč in še to ne v kosu. Brani se z besedami, da naj bom vesela, da mu je toliko do seksa, saj večini moškim po rojstvu otroka ni do spolnosti.
Dejstvo je, da so njegove potrebe zadovoljene, večinoma čez dan, kadar najdeva čas, vendar njemu nič več ni dovolj, imam občutek, da bi bil ves čas na meni.
Kjerkoli sva, me otipava, tudi na obiskih, če ima priložnost, skratka vsa njegova dejanja napeljujejo na seks in jaz imam tega enostavno dovolj.
Zaradi njegovega obnašanja se mi porajajo dvomi, ali sploh želim iti v stanovanje z njim, verjetno bi se mi zaradi njegovih potreb prav kmalu zmešalo.
Ali ima kdo podobno težavo, morda nasvet, kaj sploh storiti? Čeprav sva se pred prihodom otročka imela super, ogromno prepotovala, se res dobro spoznala in vse je kazalo na to, da bi lahko 'to bilo to', se mi zdaj zdi, da ga sploh ne poznam več. Zaradi njegovega nadležnega obnašanja imam vse manjšo voljo do njega."
Zapis je bil objavljen na med.over.net
){kind=link}