Manire na spoznavnem snidenju

Penisi so ogromnih razsežnosti. Le vprašajte kateregakoli moškega in vsak vam bo zatrdil, da ima velikega. Radi vam bomo povedali, da je to naša tretja noga, poimenovali ga bomo za enooko nevarno kačo v razporku, pohvalili se bomo tudi s problemi, da nam zmanjkuje zavesti ob erekciji, ker gre takrat premalo krvi v možgane. Pa še marsikaj drugega vam bomo naložili.

To so seveda zgodbe iz vsakodnevnega pogovornega utripa in največkrat sodijo v gostilniško okolje. Dišijo po duhovičenju, ki skriva pomanjkanje samozavesti, medtem ko je resničnost povsem drugačna. Če natančno pomislim, se pravzaprav ne morem spomniti nikogar, ki bi se v resnem pogovoru hvalil z dimenzijami svojega prijateljčka v mednožju.

Nasprotno, večina se temi izogiba in je paranoično obremenjena z velikostjo in s strahom čaka na vašo obsodbo. Tudi jaz. Kaj bo rekla, ko ga bo zagledala, je vajena večjih in bo moj premajhen, bo mislila, da je ne morem zadovoljiti …

Podzavestni strah

Si lahko predstavljate našo napetost pred prvim odkritjem resnice? Naj vam zaupam, da je sladkoba, ko spoznaš novo simpatijo in se trudiš okrog nje, že od začetka malo skaljena. Pa čeprav iz oddaljenosti. Že med dvorjenjem je namreč podzavest ves čas na preži in čaka na trenutek, ko bo padla vaša sodba, drage ženske. Ne vem, odkod tolikšna zaskrbljenost.

Velikokrat si dopovedujem, da so dimenzije nepomembne, toda obremenjenosti z njimi vendarle ne morem pregnati. Verjetno izvira iz zgodovine, ko se je moč moškega istovetila z njegovo obdarjenostjo tretje noge. Kakorkoli že, moškost je naš simbol in nanjo smo zelo občutljivi.

S pohvalo našega premoženja ali celo s kakšno majhno lažjo nas boste zazibale v zadovoljno predenje, greben (in še kaj) se nam bo takoj dvignil, vsakršna še tako nepomembna kritična pripomba pa nam bo zamajala tla pod nogami. In kaj lahko se zgodi, da nam bo tisto, kar imamo, pa četudi ni miniaturno, zatajilo. Zato vam polagam na dušo, da najmanj dvakrat premislite, kako se boste odzvale na spoznavnem snidenju.

Brez zijanja in hehetanja

Zlato pravilo bontona pri prvem pogledu na našo moškost je vaša impresioniranost. Ne zijajte vanj, ne hihitajte se, kaj šele da bi se krohotale, niti na misel pa naj vam ne pride, da bi obenj postavile svoj mezinček in vprašljivo zamomljale karkoli o primerjavi med njima.

Raje se malo pretvarjajte in pokažite, da je naš metuljček naredil na vas dober vtis. Pomenljivo vzdihnite v znak zadovoljstva in nas povabite v tesen objem. Če se vam morda primeri, da zaradi majhnosti ne boste mogle nanj natakniti kondoma, se vzdržite komentarja, ampak se iz nerodnega položaja izvlecite z “ne morem ga natakniti, nekaj se zatika”.

Prenekateremu moškemu boste s tem prihranile boleče ponižanje. Pa še ve boste z lažjo pridobile, kajti kakršnokoli namigovanje, da je orodje neustrezno, pomeni, da z intimnostjo ne bo nič. Mar bi ve brez zadržkov lahko legle z moškim, ki bi se ponorčeval iz vašega celulitisa?

Zločinsko dejanje

Prijateljica Marjeta, 30-letna oblikovalka nakita, ima za seboj bolečo izkušnjo na to temo. “Drugega ljubimca, ki je bil pač nekoliko manj obdarjen kot moj prvi, sem hudo užalila s komentarjem, češ, ali ti še ni stopil. Prisežem, da ga nisem želela prizadeti, kar ušlo je iz mene, in sicer bolj v šali kot zares. Ne bom pozabila njegovega izraza. V očeh se mu je zrcalilo toliko bolečine, da me je stisnilo v srcu.

Skušala sem se nasmejati in vse obrniti na šalo, a je bilo prepozno. Slišala sem le še vhodna vrata, ki so se zaprla, njega pa nisem videla nikoli več. Ko je odšel, sem se počutila kot zločinka, saj sem mu navsezadnje naredila veliko krivico. Ni bil miniaturen, le manjši od tistega, ki sem ga bila vajena dotlej. Prisegla sem si, da se mi kaj takega ne bo nikoli več zgodilo. Naučila sem se, da je najbolje molčati.

Več dosežeš s tem, da ga poljubiš in mu sežeš v mednožje. S takšno taktiko si lahko obetaš razburljivo nadaljevanje. Znano je namreč, da se moški, ki mislijo, da zaostajajo v ‘rasti‘, veliko bolj potrudijo in pomanjkanje centimetrov nadomestijo s tehniko. Dogajanje pa je navsezadnje tisto, kar ima pravo ceno.”

Vselej ni lahko

Razumljivo je, da obstajajo situacije, ko vam pretvarjanje ali ignoriranje dejstev ne bo šlo kar tako z jezika. Toda upoštevajte, da obstajajo tudi fizikalni razlogi za izjemno krčenje. Vse veste, kaj se zgodi z našimi bingeljci v mrazu.

Prijatelj Matevž mi je izpovedal svojo nadvse uničujočo zgodbo iz planinske brunarice. Bilo je na silvestrovanju in lahko potrdim, da so se tresle stene, ko se je umaknil v sobo z Nežo, ki jo je spoznal tisti večer. Saj veste, takšni leseni objekti pač ne zagotavljajo zasebnosti in prepuščajo zvoke.

Ko smo se na novega leta dan prebujali, sem opazil, da je bil Matevž tih in poklapan. Ni mi šlo v glavo, saj sem po tolikšnem nočnem divjanju pričakoval, da bo sijal od zadovoljstva. Ko se ni in ni razvedril niti do poznega kosila, sem ga pobaral, za kaj gre. “Mar si po mobiju izvedel kakšno slabo novico?” sem začel.

Potreboval sem nekaj časa, preden sem iz njega izvlekel, kaj ga teži. “Veš, kaj mi je rekla zjutraj?” me je vprašal. »Očitno ga včeraj v temi ni pogledala, ko pa sva danes vstajala, so ji oči ušle tja dol in brezbrižno je rekla: “Oh, sinoči nisem opazila, da imaš tako majhnega.”

Kako bi se ti počutil, ko bi ti ženska zabrisala takšno pripombo v obraz?” Ostal sem brez komentarja, v imenu vseh moških na tem širnem planetu pa vas ženske prosim, ugriznite se v jezik in pogoltnite takšne pripombe. Še zlasti, če imate za seboj burno noč, ki vam je očitno razplamtela kri.

Neprimerna oblika

Še en primer imam. Zaupala mi ga je sodelavka Tatjana. “Praviš, da ste moški občutljivi na komentarje o dimenzijah va- še moškosti. Kaj pa bi ti naredil na mojem mestu? Na neki zabavi me je pod vplivom alkohola zagrabila pohota in odločila sem se za enonočno avanturo. Izbrala sem simpatičnega blondinca in se že po nekaj stavkih umaknila z njim v kopalnico. Se mi je pač mudilo.

A glej ga zlomka! Ko sem ‘spoznala‘ njegovega prijateljčka, me je skoraj kap. Bil je kratek in obilen. Spominjal me je na bunko na kljuki. Le kaj naj počnem s tem, mi je mrzlično spreletelo možgane in seks me je v hipu minil. Izgovorila sem se, da me je narobe razumel, in v nekaj trenutkih zapustila zabavo. Mar sem naredila napak? Kako naj bi mu sicer povedala, da me ne mika ljubljene z njim le zato, ker je po mojem mnenju napačno oblikovan?” Ne vem, nisem ji znal odgovoriti.

Vsekakor je bolje, da mu svojih misli ni vrgla v obraz. Predolg ali prekratek, tanek ali preveč mesen, imamo pač takšne, kakršne nam jih je mati narava dala in z njimi moramo živeti. Tudi ve, ženske, se venomer nad čem pritožujete. Preobilna stegna, prevelike ali premajhne prsi prevelik trebuh, presuhe noge ... Pomislite, kako vas prizadene kakršnakoli opazka na račun vaše resnične ali izmišljene pomanjkljivosti! Zato jih tudi ve ne delite naokrog, pa bo vsem lepše.

Ne menite se za mere

Povzetek razmišljanja o velikosti moškega premoženja bi lahko strnil v nasvet, da lahko ve, drage ženske, naredite izjemno veliko, če ne daste moškemu občutka, da bi moral biti zaskrbljen zaradi svojih dimenzij za hlačnim razporkom. Če vam je seveda zaradi oblike ali velikosti nesprejemljiv, si poiščite drugega partnerja, nikoli pa ne ocenjujte naših polžkov.

In še nekaj. Ne šalite se niti s stalnim partnerjem. Pa četudi vas vpraša, kaj menite o njegovih merah. Takšna vprašanja namreč niso namenjena želji po resničnem komentarju, temveč po potrditvi, da vam je z ljubimcem lepo, da zna zadovoljiti vaše potrebe, želje in okus.

Peter Kranjec

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc