Tanja je prepričana: “Ne zna deliti veselja z mano.”
Miha: “Name gleda zviška, ker zaslužim manj kot ona in ker imam manj ugledno službo. Odkar je postala vodja projektov na agenciji, ne govori o drugem kot o delu. Zoprna je, evforična, važna!”
Tanja: “Deset let sem sanjala, da bom nekoč tu, kjer sem zdaj. Srečna sem, ker je delo zame končno postalo tudi zabava, doma me pa vsak dan čakata dolg nos in zelena zavist.”
Razsodba!
Miha si bo moral priznati svoja negativna čustva in jih predelati. Tanja se mora vprašati, ali ji ni ne le preveč zrasel ego, in stopiti na realna tla. Situacija, ki je nastopila s Tanjinim uspehom, je odlična šola za oba.
