"Tisto noč sem se počutila nekoliko čudno ... Ne vem, kaj sem pričakovala. Ampak občutek je bil ..."
Nekje leto nazaj, ko sem zadnjič seksala (do nedavnega), sem prestala precej težek razhod.
Moj namen ni bil, da bi popolnoma nehala seksati, ampak se je preprosto zgodilo. Preteklo razmerje je bilo za mene zelo travmatično, zato sem si rekla, da bom tokrat bolj previdna, koga bom spustila v svoje življenje, tako fizično kot čustveno.
Nekoč sem imela nezdrav odnos do seksa in alkohola, zato zdaj, ko nisem več toliko pila, nisem imela enakih seksualnih izkušenj kot takrat, ko sem bila pod vplivom. Namesto, da sem na zmenku vlivala vase ta kratke in se drugo jutro zbudila z neznancem v postelji, sem bila tokrat dejansko zmožna samo sebe vprašati, če mi je moški všeč. No, seveda sem se po vrsti zmenkov, ki se niso dobro končali, začela spraševati, kako sploh ljudem uspeva kaj seksati.
Kako se premakneva s točke A na točko B brez tekile?
Pred kratkim sem spoznala moškega, ki prav tako ni veliko pil. Nekajkrat sva se videla, nato pa sva se eno popoldne odpravila na sprehod in kavo. Kemija med nama je bila očitna. Hodila sva tako tesno drug ob drugem, da sva se z rokami skoraj dotikala. Smejala sva se šalam drug drugega in se med požirki kave spogledovala.
Že kmalu me je povabil k sebi domov. Ura še ni bila niti 5 popoldan in znašla sva se na njegovem kavču, nato v kuhinji in zatem v spalnici.
Seks je bil dober. Pravzaprav odličen. Po eni strani sploh nisem imela občutka, da je minilo skoraj eno leto. Po drugi pa sem bila vsa blažena. Solo seks je super, a še vedno se ne more primerjati s tem.
Tako lepo je bilo spet čutiti dotik. Se počutiti zaželeno. Dovoliti nekomu drugemu, da me zadovolji. In imeti priložnost zadovoljiti njega.
Zatem sva si skuhala večerjo, po njej pa sem odšla domov spat. Tisto noč sem se počutila nekoliko čudno. Kot, da se je ta stvar, ki sem si jo v glavi zamišljala vse te mesece, zgodila kar tako. Ne vem, kaj sem pričakovala. Ampak občutek je bil anti-klimaktičen (dobesedno).
Morda sem si predstavljala, da bom v sebi prebudila kakšno seksualno boginjo. Morda sem mislila, da bom vsa srečna dan in noč pela ter skakljala naokoli, kot to vidimo v filmih.
No, razen tega, da sem si zaradi novih gibov pretegnila kolk, se ni nič kaj pretirano spremenilo.
Nekaj dni kasneje sem od moškega prejela klic, da čeprav mu je bilo z menoj lepo, se nama ne bo obneslo. V njegovo življenje se je namreč iznenada vrnila oseba iz preteklosti. Iskreno ni pričakoval, da se bo to zgodilo.
Nisem bila toliko prizadeta, kot sem bila razočarana. Kot sem povedala, sem skušala biti bolj previdna, s kom bom seksala, in s prvo osebo, s katero sem to storila, se je končalo, še preden se je dobro začelo.
Naenkrat sem čutila, kot da sem se 'razgalila' brez razloga. Kot bi bila ponovno devica in bi nedolžnost izgubila na neki domači zabavi z neumnim študentom, ki me več nikoli ni poklical.
Zakaj sem se naenkrat počutila umazano, kot da sem zavrgla svoj 'prvič', čeprav sem v tem uživala?
Rada imam seks. Zmeraj sem ga imela rada. In že prej sem seksala, ne da bi bila v razmerju.
Zakaj je bilo tokrat drugače?
Občutek sem imela, kot da bi me moralo biti sram, čeprav me ne bi bilo treba. Čutila sem, da je z menoj nekaj narobe, ker ne ustrezam tisti normi. Vse okoli nas nam govori, da ženske ne bi smele uživati v seksu. Da če to počnemo, smo promiskuitetne. Hkrati pa bi naj vedele, kaj narediti v spalnici, se obnašati kot porno zvezde, a vendar navzven še vedno ostati uglajene.
Zdelo se mi je, da so nas tako dolgo učili, da ženske ne moremo seksati kar tako in ne smemo govoriti o svojem užitku, da skrivaj vse želimo resna razmerja.
Seveda je normalno, da čutiš sramoto in tesnobo po tem, ko si uživala v nečem, v čemer po besedah drugih ne bi smela.
Dandanes smo sicer s pomočjo odprtega pogovora o seksu že deležni marsikaterih sprememb na tem področju, a vendar te ideologije še zmeraj ostajajo globoko zakoreninjene v nas.
Morala sem ugotoviti, ali so zunanji pritiski krivi za moje občutke ali pa sem preprosto čutila, da ni v redu seksati z nekom, s komer nisem v razmerju. Ugotovila sem, da zame velja slednje. V pretekosti sem seksala, ker je bilo tako prav. Pogosto sem seks zamenjala za ljubezen. Pozornost za skrbnost.
In včasih je delovalo. Mnoga moja pretekla razmerja so vključevala seks že takoj na začetku. Seksala sva, nato sva se začela videvati in kar naenkrat sva se znašla v zvezi. A vendar se nobena od teh ni obnesla. Ko sem iskala seks iz napačnih razlogov, me je ta prav tako pripeljal do napačnih razmerij.
Resnično sem si morala prisluhniti, da bi vedela, kaj si želim. Si želim le fizične bližine ali želim to osebo spoznati čustveno? Si želim obojega? Se strinjam s seksom, za katerega sem vedela, da nikamor ne vodi?
V seksu lahko uživamo, četudi vemo, da gre zgolj za to.
Pravzaprav, ko uživamo v seksu kot takšnem, ne da bi imeli kakšne druge motive in so nam naše namere z drugo osebo jasne, je lahko izkušnja še boljša.
Zato sem se vprašala:
Sem se imela lepo? Ja.
Sem doživela užitek? Ja.
Sem želela seksati z njim, ne da bi se za to morala napiti? Ja.
Sem vedela, da to nujno ne pomeni razmerja? Ja. (O tem se nisva pogovarjala.)
Z njim sem seksala preprosto zato, ker sem to želela. Ker se mi je v tistem trenutku zdelo prav. Ker sem, za vraga, to potrebovala. Le zato, ker se nama ni obneslo, to še ne izbriše vsega, kar sva si delila.
Še zmeraj menim, da se v bližnji prihodnosti ne bom spuščala v pijanski seks za eno noč, ampak če spim z nekom iz pravih razlogov, v tem uživam, se s tem oba strinjava, pa se glede tega ne bom obremenjevala.
Upam, da tokrat ne bo ponovno minilo skoraj eno leto do naslednjega seksa, a vendar čutim, da mi je čas, ki sem ga preživela sama s seboj, pomagal pozdraviti svoje nezdrave vzorce in način razmišljanja.
Po predlogi L.J. Rose
){kind=link}