Tole se bere kot filmski scenarij! 😍
Laura in Brayden sta živela srečno poročeno življenje, dokler se nekega usodnega dne ni zgodila huda nesreča!
Laura je v njej popolnoma izgubila spomin, kar pomeni, da se tudi svojega moža ni več spomnila.
To je njuna zgodba:
"Megleno se spominjam tistega usodnega dne. Prijateljica me je prosila, če bi ji pomagala na nekem dogodku in seveda sem privolila. Ko sem prišla tja, je že vladal kaos, spomnim se skupine ljudi, ki so v tla potiskali visok steber, ki ni in ni hotel stati.
Danes mi je žal, da jim takrat nisem nekaj rekla. Sama sem bila zadolžena za dekoracijo miz in ko sem gladila še zadnje gube prta, sem za seboj zaslišala vzklike, kmalu pa čutila močno bolečino.
Steber, ki ga več kot očitno niso primerno namestili, je padel na mojo glavo. Spominjam se solz, otopelega občutka in želje, da vidim mamo. Nato so sledili tedni, ko se ne spominjam popolnoma ničesar, še danes je dogajanje po padcu zavito v temo.
Moj naslednji jasen spomin je, da sem se zbudila in mislila, da sem stara 17 let. Nad menoj je stal Brayden, ker pa je spomin nanj zbledel, me je prevzel napad panike in nisem mu mogla reči niti ene besede. "Kdo si?!", sem hotela zakričati.
Neznanec se mi je nasmehnil in rekel: "Dobro jutro, Laura!"
Postala sem še bolj zmedena, saj je bil čisto miren, hkrati pa se je po pozdravu vrnil nazaj h knjigi, ki jo je prebiral. Začela me je boleti glava, ko pa sem si ogledala prostor, kjer je bila soba polna najinih slik, sem mislila, da bom eksplodirala.
Počutila sem se, kot da sem obtičala v nočni mori, iz katere nisem našla izhoda. Brayden mi je kasneje povedal, da to ni bilo prvo jutro, ko sem se zbudila po nesreči, to je bil pravzaprav že vsakdanji dogodek, le da se nič od tega sama ne spomnim.
Bilo je zelo težko in le redka jutra me ni prevzela histerija. Hudo obdobje se je razvleklo na dve leti, saj nisem utrpela samo izgube spomina, ampak tudi poškodbe hrbtenice, mučili pa so me tudi grozljivi glavoboli.
Žal me zdravniki niso jemali resno in me pustili v mojih bolečinah.
Obiskala sem jih veliko, mož je vedno šel z menoj, a zdravnik me je vsakič le odpravil, da je to normalno. Izgubila sem tudi mesto na Univerzi, kjer sem obiskovala zadnji letnik, hkrati pa sem se morala sprijazniti še s tem, da sem poročena z nekom, ki ga sploh ne poznam.
Še danes se nekaterih najinih trenutkov pred nesrečo ne spomin, upam pa, da se mi nekega dne le vrne celoten spomin.
Strah me je bilo biti ob njem in ker sem mislila, da sem 17-letna punca, je moja edina želja bila, da se vrnem domov k staršem. Brayden mi je seveda na vsak način želel pomagati, a napadi panike in nezaupanja so vse skupaj zelo otežili.
Počasi, košček za koščkom, sem se začela spominjati nekaterih stvari. A žal so nazaj prišle samo slike, emocionalnega spomina pa ni bilo od nikoder. Počutila sem se ujeto, a on mi je vsak dan znova zagotovil, da me ljubi in bo zame naredil vse. Šele zdaj, ko gledam nazaj, se zavedam, kako zelo težko je vse skupaj moralo biti zanj.
Kmalu sva oba ugotovila, da se bova morala odločiti za naslednji korak. Zame ni imelo smisla, da sem v zakonu, kjer do svojega zakonca ne čutim popolnoma nič. Ko sem po dveh letih končno začela malce lažje dihati in misliti s treznejšo glavo, saj se je okrevanje končno poznalo, sem ugotovila, da je zelo prijazen in ustrežljiv človek z odličnim smislom za humor, ki je za povrhu bil ves ta čas neizmerno potrpežljiv z menoj.
Odločila sem se, da mu dam priložnost in poskušam obuditi svojo ljubezen do njega.
Snela sem svoj poročni prstan in mu rekla, da želim, da greva na zmenek.
Pogledal me je malce začudeno, zato sem mu razložila, da morava pač začeti spet od začetka. Se spoznati še enkrat. Potreboval je kar precej mesecev, preden je ugotovil, kaj točno želim od njega, zato sem jaz prevzela pobudo in ga odpeljala na prvi zmenek.
Še nikoli v življenju se nisem tako nasmejala kot tisti dan, zato so zmenki postali obvezen del najinega življenja. Nato sem nekega dne ugotovila, da ga pogrešam, ko ni zraven mene. Hvalila sem ga vsem prijateljicam in se kot najstnica smejala vsem njegovim šalam. Ponovno sem se zaljubila vanj, hkrati pa ustvarila nove spomine, ker starih žal nisem dobila nazaj.
Zanj je bilo predvsem težko, da se nisem spomnila zaroke in poroke. To ga je mučilo, čeprav sem dobila svoja čustva do njega nazaj. Odločil se je, da me ponovno zaprosi za roko in me ponovno poroči. Zaradi tega sem ga ljubila še bolj.
Dokazala sva, da ljubezen premaga čisto vse. Ljubil me je ne glede na težave, tudi takrat, ko ga jaz sploh nisem. Ob sebi imam najbolj čudovitega človeka na svetu in presrečna sem!"
Kako lepo, se strinjaš? ❤️
Fotografije: Profimedia, GIPHY
Preberi še: Ko si zaželiš MASTNE hrane 🍔, uporabi tale trik (minilo te bo v 2 minutah)
Priporočamo tudi: "TO stvar si moški želimo veliko bolj od seksa" (čudovit zapis moškega)
Novo na Metroplay: “To ni starost, to je zrelost” | LADEJA GODINA KOŠIR, ELLE ZELENO 2024
