Ti odgovori te bodo pustili odprtih ust. 😳
Drži, da imajo 'vsake oči svojega malarja' in da je lepota relativna, pa vendar nekateri ljudi okoli sebe še zmeraj delijo na lepe in grde, kar močno obsojamo. Tako smo tokrat naletele na temo s foruma, ki je sprožila burno razpravo.
"Kako grdi ljudje najdejo partnerje?" se v njej sprašuje avtorica.
"Res, to se večkrat vprašam. Sploh pa takrat, ko vidim, da je eden od para očitno lepši od drugega.
Zadnjič sem hodila za parom, ki res ni šel skupaj. On velik debeluh, pa neurejen tudi, ona pa vsa živahna, spedenana in taka mala žepna izvedba. Kje se taka dva najdeta? Se zavedata, kako bizarno sta videti? Ali se taka zveza sploh lahko obnese?
A če si grd, potem se tega zavedaš in imaš avtomatično nižja merila? Prosim, če mi lahko pomagate rešiti to zagonetko. Jaz nikoli ne bi mogla imeti grdega moškega. Od vseh kvalitet, ki jih pri moškem pričakujem, mora biti tudi dobrega videza, pa ne samo zame, pač pa na splošno, ker nekako imamo vsi enaka merila za lepoto, se mi zdi," je še zapisala.
Verjetno nam sploh ni treba posebej izpostavljati, kakšne (ostre) odzive je dobila od drugih članov foruma, nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki so še nas pustili odprtih ust.
Izbrane delimo s teboj:
"Ženske, ki smo grde, po navadi ne najdemo partnerja. Moški pač hočejo lepo žensko ali pa vsaj povprečno. Tudi če so sami grdi. Grdi moški pa seveda najdejo ženske. Ženskam sta bolj pomembna pamet in karakter kot videz. Če pa ima podl karakterk, je grd, neumen, mora imeti pa vsaj denar, pa bo našel žensko. Denar je itak magnet," ji je odgovorila ena.
Druga pa je dodala: "Najdemo. Ker imamo lepo dušo. In tudi naši partnerji imajo lepo dušo."
"Važna je vsebina, karizma, simpatičnost. In vsake oči imajo svojega malarja," je zapisala tretja.
Ne spreglej:
- "Po upokojitvi sem vsa zgrožena ugotovila, da svojega moža po 30 letih v resnici sploh ne ..." (resnična zgodba)
- O teh ŠTIRIH stvareh fantazira vsak moški (a ti tega nikoli ne bo povedal)
- Zapis zgrožene Slovenke: "Se vam zdi normalno, da moški težave s spolnostjo zaupa svoji ...??"
Tako pa so svojo izkušnjo in dojemanje lepote opisale druge tri ženske:
1. "Bila sem istega mnenja kot ti, da nikoli ne bom z grdim moškim. Ampak zarečenega kruha se največ poje. Imela sem zelo visoka merila. Pač moral je biti najmanj 'maneken'. Za mojega prvega, ko sem ga prvič videla, sem si mislila: 'uf, kak je grdi, z njim pa že ne bi mogla biti', ko me je osvajal. Ampak imel je pa ogromno kvalitet. Imel je karizmo, bil je srčen, to, kar drugi lepi moški niso imeli v taki meri. Jaz sem res z lepimi moškimi imela bolj slabe izkušnje v tem, da jih dolgoročno nisem videla kot svoje partnerje oz. ni bilo to to.
Zdaj sem poročena, imam otroke. Moj zdajšnji mož tudi vem, da ni vrhunski lepotec. Zame je lep, čeprav si mislim, da je lahko za nekoga drugega grd. Imamo različne okuse. Da pa ne govorim o njegovih kvalitetah, o spoštovanju, komunikaciji, ... Samo to šteje na koncu."
2. "Hmmm, ne znaš razmišljati globje. Mogoče si videla mene in mojega moža. Skupaj sva od 20. leta, bil je zelo postaven. Potem je zbolel in dolgo sva se borila s tem. Prikovan je bil na posteljo, kile so se nabrale. Se trudi, ampak ne gre iz danes na jutri. Obraz ima še vedno zelo lep. Neurejen je, ker se ne brije redno in prav tako dela od doma. Tudi sam se zaveda, da se je zredil in se ne počuti dobro v svoji koži. Velikokrat sem slišala, kakšna lepotica sem jaz in kakšen je on. Ti povem, kakšen je on - krasen človek, ki me je nesel po rokah, ko je bil lepotec, in ki me nese po rokah sedaj. Nikoli ga ne bi zamenjala za sto manekenov."
3. "Ne znam si zamisliti človeka, za katerega bi lahko rekla, da je grd. Lahko pa se grdo obnaša. Ljudje so mi le bolj ali manj zanimivi. In najbolj zanimivi ljudje v mojem življenju po navadi niso bili izjemno lepi, prej povprečnega videza, ki pa so ga s svojo nadarjenostjo oblikovali v privlačno pojavo. Bili pa so tudi izjemno lepi ljudje, ki so bili povprečno privlačni zame. Bil pa je en, ki je bil izjemno lep, in vanj sem se zaljubila. Še zdaj je lep, ni pa mi bil več zanimiv, ker sta se najini usodi razšli.
Jaz lahko rečem bobu bob brez zadržkov: ne vidim prav nobenega grdega človeka. Prav vsi izkazujejo potencialno veliko privlačnost in lepoto. Vesela sem prav vsakega, ki ga srečam ali z njim sodelujem v tej in oni obliki. Niti se ne spomnim človeka iz mojega življenja, ki je bil grd. Nekateri so le smešni, kako se držijo. Sploh ne razumem koncepta grdote pri ljudeh. Lahko so le izprijeni, ko uničijo svoje človeško poslanstvo in ga izražajo z grimasami nadvlade in strogosti in trpinčenja.
Ljudje so lahko lepi, tudi če jim manjka pol obraza in vsi udi. Takrat so lahko najlepši. In najbolj vredni sočutja. Le v sočutju se skriva absolutna lepota človeka. ‘Lepota in denar mineta, štor pa ostane!’ je rekla moja stara mama. Ampak tudi štor je lepa tvorba narave. Če ne drugega, je sam svoj spomenik. Grdo je zgolj in samo nasilje, od najmanjšega do največjega. Zame je nasilno zahtevati od ljudi, da druge ljudi vidijo grdo. Jaz se ne podrejam temu nasilju, ker ne vidim grdote ljudi, čutim pa njihovo nasilje in izprijenost. To je pa res grdo od njih. Od vas, ki vidite le grde in lepe."
Med vsemi odgovori se je našel tudi en izjemno zanimiv odgovor moškega, ki ga prav tako želimo deliti s teboj.
"Ma v resnici je podoba človeka prekomplicirana, da bi jo lahko delili na grdo in lepo. Prvo kot prvo, imajo opazovalci različne gene, zaradi česar lahko vidijo drugače. Potem, v kakšnem okolju živimo, česa smo navajeni. Koliko smo bili izpostavljeni manipulativnim propagandam raznih medijev, reklam, ki nam govorijo, kaj je lepo in kaj ni. Potem, v kakšnem stanju se objekt (oseba, katere vizualne lastnosti opazujemo) nahaja, v kakšnem zdravstvenem stanju, količina vode in maščobe v telesu, kakšne volje je, njena starost, kako se njen obraz obnaša pod določeno svetlobo in še in še ...
Doživel sem že marsikaj, tudi primer, ko je en znanec naravnost oboževal svojo partnerko tudi po vizualni plati, bila mu je zelo všeč, ostai pa so trdili, da je grda kot smrt. Tudi meni se je že zgodilo, da sem se zagledal v žensko, za katero so trdili, da je grda kot čarovnica. Ljudje smo čudna bitja. Ne more pa biti nekdo univerzalno grd, kot tudi ne more biti univerzalno lep. Lahko je prav tisto, kar je nekomu grdo, drugemu blazno všeč."
