"Včasih je tako hudo, da bi kričala, cepetala in z glavo v zid butala" (iskren zapis Slovenke v težavah)

"Življenje ni bilo nikoli milostno z mano. Mama mi je umrla še, ko sem bila otrok, brat introvertiran, oče alkoholik, sicer ni bil slab, je bil pa neprestano pod gasom, zato nikoli nismo imeli denarja za kakšno malenkost več. V srednji šoli sem bivala v internatu in tam spoznala krasnega fanta. Prvič v življenju sem nekomu pripadala in se počutila ljubljena. Tudi njegovi starši so me sprejeli za svojo. Delala sva načrte za prihodnost. Na zadnji poletni dan, tri dni pred njegovim 18. rojstnim dnem, ga je vzela reka.

Dolgo sem se pobirala, zaključila sem šolo in takrat je hudo zbolel oče, rabil je nego, zato sem se preselila domov.

Takrat sem tudi izvedela, da je brat narkoman. Tudi on je bil v slabem stanju. Umrla sta en za drugim. Oče zaradi raka, brat zaradi hepatitisa. Ostala sem sama z hišo, ki ni bila kaj dosti vredna, z dolgovi za alkohol in drogo. Ljudje so mi hodili na vrata, večinoma z grožnjami, kaj se mi bo zgodilo, če denarja ne bom vrnila. Sem pustila vse skupaj in se preselila na drugi konec države. Spoznala sem novega fanta, spet sem bila pripravljena ljubiti.

Sreča je bila, ko sem zanosila, a ta sreča ni dolgo trajala. Splavila sem in od takrat naprej bila večkrat tepena.

Ko mi je polomil zobe, sem ušla. V drugem kraju sem našla službo. Končno se mi je zdelo, da sem svobodna in da lahko preživim sama. Delala sem kot nora. Potem pa smo dobili novega šefa, ki si je za izživljanje svojih frustracij izbral mene. Nad mano je izvajal hud mobing. Nisem zmogla več, sesula sem se. Moja diagnoza je bila izgorelost in depresija.

Že dve leti sem na bolniški, ne vem, kaj lahko še pričakujem od življenja. Nimam nič oprijemljivega. Prihodnost je negotova. Včasih je tako hudo, da bi kričala, cepetala in z glavo v zid butala, a to bi pomenilo, da so zmagali moji demoni. V bistvu sem tako uničena, da ne vem, kako naj se izkopljem iz lastnega dreka, vem samo, da se moram," je svojo žalostno zgodbo delila Slovenka.

Ne spreglej:

• Najslabše razmerje v tvojem življenju: Moški, ki ne prenese tega, zate pomeni katastrofo
• Slovenec obupano: "Po rojstvu otroka se je vse spremenilo, je to normalno?" (+ iskreni odgovori Slovencev)

Preberi le nekaj od mnogih čudovitih odzivov ljudi, ki so ji zagotovo vlili nekaj dodatne moči:

1. Majhni koraki, fizična in mentalna čistost

"Draga moja, bi te močno objela sedaj, če bi bila v tvoji bližini. Tebe pa življenje res ne špara, hudo mi je bilo prebrati tvoj zapis. Sploh si ne predstavljam, kako je biti v tvoji koži. Ne glede na to, da si sedaj v takem stanju, kot si, vedi, da si zelo močna, a da je verjetno in telo in um utrujen od vseh udarcev, ki ti jih je naprtilo življenje. Vse te izkušnje bi te morale ojačati, in te tudi bojo, v življenju je vedno tako, da preden se stvari postavijo na svoje mesto, pride še par pretresov.

Enostavno se ene stvari morajo zgoditi ali pa zrušiti, da se lahko nekaj na novo postavi. Tvoja bolniška je ravno to, trenutek, da stvari postaviš na novo. Začni z majhnimi koraki, najprej se fizično in mentalno sčisti tako, da boš lahko normalno funkcionirala in da boš sposobna hoditi v službo, od tu pa naprej. Nujno si poišči pomoč in daj si priložnost, zaslužiš si veliko boljše in lepše življenje. Vso srečo, pogum in obilo zdravja ti želim. 💛"

2. Razvedrilo in sprostitev

"Težko je kaj pametnega reči ob taki težki življenjski zgodbi. Veliko bojev si že izborila. Tudi tokratnega boš. Na ljudi v svoji bližini se ne moreš opreti, jih ni ali pa so te izdali … opri se nase … in morda poišči uteho v Bogu. Morda se pridružiš kakšni interesni skupini, da te razvedri in sprosti …  (telovadba, ples, pohodništvo, ročna dela, molitvena skupina, slikarski krožek, pevski zbor … ). Predvsem zato, da zamenjaš ljudi in 'zrak' … in boš potem spet zadihala s polnimi pljuči in novo močjo ter šla naprej v nove boje. Držim pesti zate. Zaslužiš si lepšega življenja."

3. Zaupanje vase

"Punca, prave želje imaš in pretekle izkušnje so ti dokazale, da zmoreš in znaš. S svojimi močmi. Kar si dosegla, je že sedaj spoštovanja vredno. Le ti se moraš tega v celoti zavedati. Zaupaj sebi in svoji presoji, spočij se, naberi moči in kreni na novo pot, ko boš čutila, da je pravi čas. Nikoli več si ne dovoli, da kdo dvigne roko nad teboj, ti si borka in vreden te je le tak, ki te bo znal ceniti. Slabičev ne rabiš okoli sebe. Glavo gor, življenje je pred teboj, ne za teboj!"

4. Plemenita in dostojanstvena borba

"Bo! Če si to vse zmogla – moj poklon – je to le začasna utrujenost. Debilov na tem svetu ne manjka. Služb na srečo tudi ne. Poberi se, ojačaj potem pa strumno naprej. Poišči pomoč klin. psihologa. Reci dr. za napotnico pod nujno. ČE ti ne bo ok, menjaj. Samo bori se, plemenito, dostojanstveno, a z vsemi sredstvi. Zmoreš, ti si survivor!! Borka! Želim ti, da od zdaj naprej nate sije sonce. Pojdi v cerkev posedeti, se pogovoriti. Svet premore tudi dobre ljudi, želim ti, da jih najdeš čim več. Veeeelik objem! 💖"

5. Priložnost za predah in razmislek

"Težko je dati res uporaben nasvet nekomu, ki je dal čez toliko slabega. Se pridružujem ostalim in lahko rečem, da je tvoja moč vredna občudovanja. Zdajšnji čas jemlji kot predah, da razmisliš o vsem, kar se ti je dogajalo in iz tega spoznaš, kakšno moč nosiš v sebi. Gradi na njej. Morda ti bo v olajšanje, če boš s svojimi izkušnjami komu v pomoč. Piši, da si olajšaš dušo. Zapiske pa shranjuj. Poišči tudi pomoč terapevta, če le moreš. Marsikomu se je šele po veliko slabih izkušnjah in preizkušnjah odprla svetlejša pot. Iskreno ti želim, da se bo čimprej tudi tebi. Vesela bom – in verjetno še kdo drug – če nam boš sporočila kakšno optimistično novico."

Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"