"Spim z drugimi moškimi, a tega ne dojemam kot varanje, saj svojega partnerja ..." (iskren zapis Ljubljančanke)

"Svojega partnerja imam rada nadvse, ampak se enostavno ne morem upreti, ko mi je kak moški všeč. Ampak pri vsakem gre samo za seks, ljubim samo svojega moškega. Nobenemu drugemu nisem dala svojega srca in čustev. In zato ne jemljem tega kot varanje, ker gre samo za goli seks, tako kot za telovadbo. Ne znam razložiti točno, včasih bi rada prenehala s tem, ampak ne morem. Doživljam nora vzburjenja, ko se dobivam na skrivaj z drugimi moškimi in ko se grem z njimi razne igrice vlog.

Takega vzburjenja v svoji zvezi ne doživim, tam pa imam drugačno, saj je povezano z ljubeznijo. Kdor razume, razume, kdor ne, pač ne.

Samo ne mislit, da varanja ni. Pa še kako je. Večina teh moških, s katerimi se dobivam, je vezanih. Ampak to ne pomeni, da nimajo radi svoje ženske. Samo pač rabijo še druge vrste vzburjenja. Lepo bi bilo, če bi to dojeli in ne delali take fame okrog varanja. Če ne varaš čustveno, je vse ok. Ko se pa moški ali ženska zaljubi v drugo, takrat je problem, zapomnite si to.

/.../ Varanja je ogromno, s tem mislim seks varanja. Sicer zame goli seks ni varanje. Varanje bi bilo, če bi se zaljubila v drugega moškega, to se pa do zdaj nisem. In ne mi zdaj buč prodajat o odvisnosti in podobne neumnosti. To ni nobena neumnost, ampak imam enostavno rada seks in nevarnost, tudi me vzburja seks na javnih krajih, tako da bi me lahko kdo zalotil.

To ni nobena odvisnost, ampak 'lajt' fetiš.

Mislim, da živite v enih pravljicah, če mislite, da lahko moški ali ženska celo življenje seksa samo z eno osebo, pa da si nikoli ne zaželi koga drugega. Tega ni, dajte si dopovedat. Ženske mislite, da vaš moški ne seksa z drugimi? Ali si vsaj ne želi drugih /.../? Ste pa res naivne, če mislite, da ima samo vas. Pa kje je po parih letih sploh še kakšen 'trill' v vezi, vse že znano vnaprej, nobenega vznemirjenja, nobene nevarnosti, živ dolgčas. Življenje je samo eno, mladi in lepi in sexy smo samo zdaj, in kdaj, če ne zdaj, bomo uživali?" je zapisala ženska in dvignila precej prahu.

Ne spreglej:

• "Kaj za boga svetega se dogaja z mojo ženo? Za najino obletnico sem od nje dobil ..." (klic na pomoč Primorca)
• Top 5 fantazij, ki jih ženske dejansko pogrešamo v porničih (št. 1 bo morda pravo presenečenje)

Ena izmed mnogih, ki so se strinjali, da v njenem primeru vsekakor gre za varanje, ji je odgovorila tako:

"Nikakor se ne strinjam. Zame je spolnost dosti več kot goli seks, zame je intimo najgloblja predaja, se zdaleč ne bi mogla seksati iz golega seksa. Ne gre le za partnerja, gre predvsem za mene, da sama sebi ne lažem. Meni je varanje, da se bi dobivala z drugim, lagala doma, intima pa sploh. To je varanje. Če bi imela odprt odnos, bi bilo drugo, on z drugimi, ti z drugimi, ampak verjetno tvoj mož nima ljubice, ali? Kako bi na to reagirala? /.../"

Druga pa je opozorila, da bi lahko pri tem šlo za odvisnost od seksa.

"Odvisnost od seksa. /.../ Nisi edina, še zdaleč ne. In pohiti, ker bo vedno slabše, svoje 'droge' boš potrebovala vedno več, dokler ne bo mož izvedel. In enkrat bo izvedel, zapomni si. Kaj bo potem, si lahko predstavljaš. Verjamem, da gre pri tebi za goli seks, toda mož te ne bo razumel. Premisli," ji je iskreno položila na srce.

Kaj je odvisnost od seksa in kako jo pozdraviš?

Nimfomanija ali hiperseksualnost je izraz, ki se je v preteklosti uporabljal za opis posameznic, ki imajo močno in vztrajno spolno željo ali vedenje. Vendar pa je ključno, da se zavedamo, da se je ta izraz skozi čas razvijal in ima različne konotacije, ki so pogosto odvisne od kulturnega, družbenega in medicinskega konteksta. 

S kliničnega vidika je hiperseksualnost, včasih pogovorno imenovana nimfomanija ali satirijaza (moški ekvivalent), prepoznana kot potencialni simptom nekaterih duševnih stanj ali nevroloških motenj. Te lahko vključujejo bipolarno motnjo, mejno osebnostno motnjo, motnje zlorabe snovi ali stanja, ki vplivajo na možganski sistem nagrajevanja, kot so Parkinsonova bolezen ali nekatere vrste poškodb možganov.

Po mnenju dr. Sanje Rozman, avtorice knjige Peklenska gugalnica, zasvojenost prepoznamo po naslednjih znakih:

• Zasvojeni se zaveda, da z določenim spolnim vedenjem škodi sebi in svoji družini.
• Kljub zavedanju težave ne more prenehati s škodljivim vedenjem. Poskuša izstopiti iz začaranega kroga, a vedno znova zdrsne v omamo, čemur sledi obdobje sramu in samoprezira, temu pa mučno obdobje nadzora in slednjič ponovna zloraba.
• V zvezi s spolnim vedenjem zasvojenčevo razpoloženje izrazito niha: od depresije do vzhičenosti.
• Ob opustitvi svojega vedenja zasvojeni doživi abstinenčni sindrom, podoben kokainski krizi (vrtoglavica, bolečine v telesu, glavobol, nespečnost, anksioznost).

Možnosti zdravljenja hiperseksualnosti pogosto vključujejo multidisciplinarni pristop, vključno s terapijo, zdravili in podpornimi skupinami, prilagojenimi za odpravljanje osnovnih vzrokov in spodbujanje zdravih mehanizmov spoprijemanja. Pomembno je, da je izkušnja vsakega posameznika s spolnostjo edinstvena, zato je ključnega pomena, da se razprav o hiperseksualnosti lotimo z občutljivostjo, spoštovanjem in osredotočenostjo na spodbujanje splošnega dobrega počutja.

Novo na Metroplay: “To ni starost, to je zrelost” | LADEJA GODINA KOŠIR, ELLE ZELENO 2024