Moja starša sta bila oba siroti. Moj oče je umrl dva tedna, preden sem se rodil, in moja mama ni imela nikakršne podpore, zato sva zmeraj bila le midva.
Nikoli mi ni nič manjkalo, saj je mama vse svoje življenje delala, da bi mi privoščila življenje, kakršnega imam danes, in za to, da bi začela svoje življenje od znova, sploh ni imela časa. Naredila je vse, da nisva ničesar pogrešala. Od ust si je trgala, da bi lahko dala meni, imel sem zelo lepa oblačila, medtem ko jih ona skorajda ni imela. Ves čas sem jo gledal, kako se je žrtvovala, in to zmeraj z nasmeškom na ustih. Pravzaprav sem zmeraj menil, da je angel, oblečen v človeško telo. Edinkrat, ko je vpila name, je bilo pri mojih 16-ih, ko sem opazil, da je zbolela, pa je kljub temu še vedno delala.
Preberi še:
- "Želela sem si, da bi moj mož umrl ... nato pa se je res zgodilo" (resnična zgodba)
- "Smrt partnerja me je uničila, nato pa sem začela videvati znake, ki si jih nisem znala razložiti" (resnična zgodba)
Želel sem ji pomagati tako, da sem si našel službo, ona pa se je razjezila in mi rekla, da ni moje delo, da skrbim zanjo in da mora ona skrbeti zame. Želela je, da dobim res dobre ocene, da bi lahko prišel na najboljšo fakulteto, saj je to edini način, da se bom lahko zaščitil, ko me ona več ne bo mogla. Tudi med študijem mi ni dovolila delati, osredotočiti sem se moral na učenje, želela pa je, da opravljam prostovoljno delo, da bom lahko "odrasel človek, ki zna kaj početi s svojimi rokami".
Svojo ženo sem spoznal med prostovoljnim delom. Je zelo dobra oseba, a vendar si nikoli ni bila blizu s svojimi starši in sorojenci. Kljub temu je mojo mamo od trenutka, ko jo je spoznala, oboževala. Včasih se mi je zdelo, da jo ima raje, kot mene, in glede tega smo se pogosto šalili. Menim, da je globoko v sebi iskala povezanost med mamo in hčerko, ki je ni imela s svojo mamo.
Ob zaključku študija sem si našel službo, nakar sva se skupaj vselila, ampak jo je motilo, da svojo mamo pokličem vsak dan (naj povem, da je šlo za le 10 ali 15 minut dolge pogovore), vendar je sčasoma to nehala omenjati. Pred dvema letoma sem mami kupil hišo, saj nikoli nisva imela ničesar svojega, živela sva od stanovanja do stanovanja, zato je bilo to najmanj, kar lahko storim za vso njeno požrtvovalnost, in glede tega se nisem mislil pogajati. Takrat so se začele težave z mojo ženo (tisti čas je bila še moja punca).
Želela je, da najprej poskrbim za naju, jaz pa sem ji rekel, da sem od nekdaj sanjal, da bom mami kupil hišo in da to moram storiti. Ona pa se je glede tega šla pritožiti moji mami, ki sploh ni vedela, da sem ji kupil hišo, saj bi moralo biti presenečenje za njen rojstni dan. Zaradi moje žene ji je bilo neprijetno, da jo bo dobila, zato mi je rekla, da to nikakor ni potrebno in da jo lahko uporabiva midva, ko se bova poročila. Bil sem besen in sem mami rekel, da je hiša zanjo in da lahko z njo počne, kar želi, a da je čas, da enkrat končno sebe postavi na prvo mesto.
Najina zveza je to preživela, poročila sva se in kupila svojo hišo. Imela sva lepo življenje, dokler ni moja mama pred dvema mesecema zbolela. Želel sem, da pride živeti k nama, da lahko poskrbim zanjo, moja žena pa tega ni hotela. Takrat sem se s svojim denarjem odločil najeti stanovanje v neposredni bližini najinega doma, da bom lahko blizu in bom šel k njej, da poskrbim za vse potrebno. No, tudi to moji ženi ni odgovarjalo. Nimava še otrok in oba imava službo, domov pridem običajno ob šesti uri zvečer, a ker je moja mama bolna, grem takoj k njej in se vrnem ob osmi uri.
Ob vikendih sem z njo 1 ali 2 uri, preostanek preživim s svojo ženo. Hodiva na zmenke, zmeraj ji delam družbo pri njenih hobijih, pa čeprav ona meni ne. Dva dni nazaj mi je rekla, da je razmišljala o tem in da meni, da svojo mamo preveč prioritiziram. Nato mi je rekla, da naj izberem med svojo mamo in življenjem, ki si ga želim ustvarjati z njo. Resnica je, da ji takšnega občutka nikoli nisem dajal. Oba delava, ampak jaz sem tisti, ki kuha, prav tako plačam pomočnici, da opravi vsa gospodinjska opravila.
Poskrbim, da skuham tisto, kar ima rada, ona pa niti ne ve, kaj jaz rad jem, saj se nikoli ne pritožujem. Pripravljam ji kopeli, jo masiram, nosim ji rože, pišem ji pesmi, ki jih nato skrijem po stanovanju, da jih najde, en vikend na mesec greva na izlet. Zaslužim veliko več kot ona, zato sem ji rekel, naj svoj denar prihrani zase, jaz pa plačam vse račune, celo zgolj njene, in vedno poskrbim, da ji prisluhnem, upoštevam njeno mnenje. Mislim, da sem resnično preprost, saj hitro spremenim svojo odločitev, samo da bi ustrezal njej. Vendar pa spoznavam, da želi biti popolnoma dominantna, in edina stvar, pri kateri nima izbire, je moj odnos z mamo.
Moral se bom z njo pogovoriti in postaviti nekaj zelo jasnih mej. Če tega ne bo želela, se bova pač morala ločiti.
Vir: Reddit
