"Nikoli nisem razumela prijateljic, ki so se znašle v tem, in evo mene, tudi jaz sem na istem."
"Znašla sem se v situaciji in ne bi rada, da jo takoj obsojate. Živim sama in sem še samska, sem pa že čez 30 in zadnje čase me popada panika, strah pred izločenostjo iz družbe, pred iztekajočo se biološko uro. Pač posledica mojih preteklih napačnih odločitev. Vse mi je jasno, moja pretekla nezrelost in tudi to, da me moški več ne jemljejo za kaj resnega, ne zanimam jih več v tem pogledu. Tudi to počasi sprejemam. Ne rabim poudarjati, da je bilo tam od 18-25 leta veliko dobrih fantov, jaz pa ...
V vsej tej zmedi v glavi in popadih žalosti me 'najde' en poročen znanec. Sprva mi ni bil čisto nič posebnega in tudi vsa leta prej ne. Potem sva se vedno pogosteje kje srečala, si tudi tipkala ... naenkrat se je pri meni zgodil klik.
Od takrat naprej mislim nanj neprestano, ko vidim njegovo ime v sporočilih, sem vzhičena za tisto uro, dve. Po tem se pojavi še večja praznina, kot če ne bi bilo nobenega moškega nikjer. Kot da bi me osrečevale že samo drobtinice nekoga, ki nikoli ne bo moj. Vem, da s tem tonem še nižje ... itak družine ne bo zapustil in tudi nočem, da jo. Velik problem imam le jaz, da mi en nedosegljiv sproža take občutke. Ne morem si ga zbiti iz glave, ne pri teku, ne pri delu, ne nikjer," zapisala žalostna Slovenka.
Ne spreglej:
- Še vedno iščeš sorodno dušo? Psihologi trdijo, da če usvojiš to, boš našla ljubezen v roku 1 leta
- Se ti zdi, da si ful dolgočasna oseba? Samo to preprosto spremembo naredi in ljudje te bodo oboževali
Nato je še dodala: "Nisem [se, op. a.] namenoma zatreskala vanj. Se niti nisem hotela, pa sem se. Zelo si želim nekoga in pač sem nanj projecirala vse to, nedosegljivost pa še doda svoje. Nikoli nisem razumela prijateljic, ki so se znašle v tem, in evo mene, tudi jaz sem na istem. Njemu je to za zabavo poleg žene, jaz sem pa vpletla čustva in se že matram. Čustva so se pa pojavila zato, ker sem obupana in samska.
On mi je rekel: 'jaz imam svojo doma, sem samozavesten, če rata kje drugje, rata. Ko sem bil pa samski, kot ti, sem bil pa isti, nesamozavesten, žalosten'. Tako, da pri nama gre za obupno kombinacijo, on, ki si želi popestritve, in jaz, psihično sesuta."
V takšni situaciji je normalno, da osebo preplavita osamljenost in obžalovanje, še posebej takrat, ko so družbeni pritiski zelo močni. Razvijanje čustev do nedosegljive osebe pogosto izhaja iz neizpolnjenih čustvenih potreb in ranljivosti, ne pa iz odraza posameznikove vrednosti. Osredotočenost na skrb zase in ponovno odkrijte, kaj posamezniku prinaša veselje zunaj odnosov, je ključna, hkrati pa lahko tudi postavljanje meja z drugo osebo, četudi postopno, pomaga zaščititi srce.
Preberi tudi nasvet iz lastnih izkušenj, ki ga je avtorica zgornjega zapisa dobila od neke ženske:
"Zaljubila si se in izogniti se hrepenenju ni mogoče. Rabiš ga doživeti in izživeti. Poskusi prekiniti stike in pozabiti. V kolikor je ljubezen prava, ga ne boš pozabila. V kolikor se podaš v afero, bo morda konec hrepenenja, ker boš dobila to, po čemer hrepeniš. Mislim, da traja pol leta, da zaljubljenost mine, če je ljubezen, verjetno čakaš do smrti. Se mi zdi, da se čisto preveč obremenjuješ za nekaj, na kar nimaš vpliva. Nekateri pač pašemo skupaj, kot ata na mamo, le škoda, da ata ni še malo počakal na ta pravo mamo.
A vse se zgodi z razlogom, posebej, če ima otroke, je to še več sreče za vse. Rabiš pa veliko potrpljenja, da razumeš njegovo situacijo. Vzemi dan za dnem, bolje slabše, v stiku, brez. Pri nama minevajo leta in ga ni dneva, da ne bi hrepenela po njegovem objemu. Ko bo pravi čas, pa upam, da se hrepenenje konča in da bom v njegovem objemu vsakič, ko si ga zaželim."
Kako bi ji pa ti svetovala?
Novo na Metroplay: Žan Serčič o glasbenem ustvarjanju, ohranjanju zasebnosti in spremembah