"Skrbi me, da mi bo nekoč tako prekleto žal. Da bom tudi njej kdaj očital ..." (iskrena izpoved Primorca)

"Koliko vas je takih, ki ste ali ste bili v vezi s partnerjem, ki si ni želel otrok, medtem ko je vaša želja z leti postajala večja? Ali pa obratno – si je partner želel otroka, vi pa ne? Kako se je izšlo, sta našla kompromis ali šla vsak svojo pot? Midva se vrtiva v krogu. Ona ima od prej otroka in si več ne želi otrok, jaz svojih nimam, a želja je iz dneva v dan večja, sploh, ker jo vsak dan vidim v vlogi mame.

Skrbi me, da si bom kdaj očital, da nisem nikdar postal oče. Da bom tudi njej kdaj očital, da si ni želela ustvariti družine z mano. Skrbi me, da mi bo nekoč tako prekleto žal, ker je želja res močna.

Najina veza je resnično čudovita. Moja partnerka je nežna, ženstvena, preprosta, ljubeča, ob njej sem prvič v življenju res srečen, ona pa tudi. Z njenim otrokom sem zgradil lepo vez, rad ga imam kot svojega in čutim, da tudi on mene. Za nič na svetu je ne želim izgubiti, ampak sprašujem se, a bom moral plačati to ceno? Mi bo čez 20 let žal, ker nisem mogel imeti vsega? Ne vem.

/.../ Ampak … če zamenjam partnerko, najdem drugo, s katero nikdar ne bom tako srečen, za ceno tega, da bom z njo imel otroka? Potem si to željo uresničim, ampak če jaz z novo ne bom srečen, kako je lahko potem otrok? V tem primeru bi trpela veza in otrok. Nisem človek, ki bi imel otroka z vsako samo zato, da ga imam, drugače bi že zdavnaj bil oče.

Prvič v življenju si z žensko želim otroka, a ona pravi, da je bilo s prvim prehudo, ko je bil majhen. Se mi zdi, da tu rešitve pravzaprav sploh ni. /.../ Njen prvi otrok ni bil načrtovan in je zanjo to precejšnje čustveno breme, ker si nikdar ni želela otrok.

Da ne bo pomote, svojega otroka ima neskončno rada in je v mojih očeh najboljša mama, ki jo lahko otrok ima. Ko je bil majhen, je bilo zelo naporno obdobje, potem sta se z očetom otroka razšla in mislim, da se hkrati boji tudi tega. Se nekje zavedam, da bo eden od naju moral sprejeti odločitev, ki je v nasprotju s tem, kar si želi, če želiva vezo obdržati.

Ne bi rekel, da je sebična, ali pa če je, potem sem tudi jaz, ker si želim otroka z njo, čeprav ona več ne želi otrok. Kakor koli vzameš … ni enostavno. /.../ Otrok je bil takrat [ko sva se spoznala, op. a.] star 10 let in ja, do danes sva razvila res lep odnos, sprejemam ga kot svojega do te mere, kot je to pač možno, glede na to, da je oče popolnoma prisoten pri vzgoji. Tudi on je mene sprejel za svojega in sem hvaležen, da je tako.

Ampak čutim razliko v odnosu z mano in starši in si nekje želim, da bi kdaj sam tudi izkusil to brezpogojno ljubezen.

/.../ Kljub temu, da si X let nazaj ni želela otrok, to ne pomeni, da si zdaj ne želi svojega otroka. Če bi bila takšna ženska, ne bi bil z njo. In nikdar, ampak res nikdar ji ta otrok ni bil v napoto. Živi zanj, je ljubeča in čudovita mama. In ker jo poznam, sem lahko prepričan, da bi ona ravno tako sprejela mojega otroka, če bi ga imel. /.../ Ampak saj se niti ne gre za to. Zanimalo me je, če je kdo bil v podobni situaciji in kako se je odločil in kakšne posledice nosi," je za pomoč iskreno prosil Slovenec.

Ne spreglej:

• "Moje telo je bilo bordel. Hotela sem vsaki dan, ves dan, nihče me ni dohajal" (znana igralka o odvisnosti od seksa)
• "Je to res možno? Moj mož ima sifilis in pravi, da se je okužil v ..." (klic na pomoč zmedene Celjanke)

Preberi nasvet, ki ga je dobil:

"Kompromis je mogoče možen. Za začetek moraš pokazati, da bi ti prevzel večino skrbi za otroka. Zapišita neko pogodbo med vama, da si ti želiš otroka, da si ti pobudnik, in vsakič, ko bo tak otrok kaj rabil in ona ne bo želela zanj česa naredit, ti ona pomaha s tem listom, da te spomni, da si ti na vrsti. Problem je v tem, da ona ima otroka od prej, ona ve, kako je bit starš, koliko časa in energije moraš v to vložit. Ti ne veš oz. veš nekaj napol.

Ti sanjariš o nekem otroku, ko bo rojen, pa čisto možno, da se ga boš naveličal kot kakega psa in bo spet ona prevzela odgovornost. Lahko se sprenevedaš, da ni tako, ampak je tako, to je problem, tisti pomislek. Ona ima tudi slabe izkušnje z bivšim, dokler ni bilo otroka, je bilo verjetno tudi z njim fajn, potem pa … Če si res tako za to, se moraš zavezat na 101 način in pokazat, da si pripravljen prevzet 101 % odgovornosti za tega otroka. Potem bo ona MOGOČE za, garantirano tudi takrat ni, da bo za.

V glavnem, borit se boš moral za to, pokazat z dejanji. Samo prosjačenje in želja ne bo dovolj. Ali pa recimo, kaj če imata tega otroka, potem pa ti umreš? Potem ima ona otroka, ki ga ni želela in ji bo težko. A tudi te skrbi lahko omiliš, odreči se svojim hobijem, razvadam, prihrani več denarja in začni s tem denarjem fond za tak zgornji primer in ji vse razloži.

Skozi take stvari bo videla, da si resen, da si zrel, da si res pripravljen na otroka. Da nisi samo en 'najstnik', ki sanjari o otroku, nima pa pojma o odrekanju. Če si se pripravljen zdaj odrekat, se boš tudi kasneje verjetno (še vedno pa ne nujno), s tem to pokažeš. Če želiš otroka in ne želiš druge ženske, ti preostane kaj drugega? Kot da se pač boriš, da se dokazuješ, verjetno nisi blizu maksimuma pri dokazovanju svoje odgovornosti. Ker če si, potem je res neomajna in ne bo nič. Če pa nisi, pa na delo."

Kaj pa bi mu ti svetovala? 🤔

Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji